Torek, 13. 1. 2026, 6.29
1 mesec
Trump uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Islamska republika se že več kot dva tedna sooča z obsežnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo že več sto ljudi.
Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa.
Na Trumpovo napoved o uvedbi višjih carin se je danes odzvala Kitajska. "Vedno smo verjeli, da v carinski vojni ni zmagovalcev, in Kitajska bo odločno zaščitila svoje legitimne pravice in interese," je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning dejala na novinarski konferenci v Pekingu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mao je dodala, da pozorno spremljajo razmere v Iranu, in zagotovila, da bodo sprejeli vse nujne ukrepe, da bi zaščitili kitajske državljane, ki se trenutno nahajajo tam.
Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil.
Seznanjen s sredstvi, ki jih lahko uporabi proti Iranu
CBS poroča, da so Trumpa že seznanili z vrsto vojaških in tudi tajnih sredstev, ki jih poleg zračnih napadov lahko uporabi proti Iranu. Danes bo potekala seja sveta za nacionalno varnost ZDA, na kateri bodo razpravljali o tem, ni pa še jasno, ali bo prisoten tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki.
Letala in rakete ostajajo osrednji del vsakega morebitnega vojaškega napada na Iran, vendar pa naj bi predsedniku v Pentagonu predstavili tudi možnosti kibernetskih in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev, so uradniki pojasnili za CBS. Te se lahko izvajajo hkrati s tradicionalno vojaško silo ali samostojno, ni pa jasno, kaj vse bi lahko obsegala t. i. psihološka kampanja.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem stopil v stik z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom s ciljem neposrednih diplomatskih pogovorov, o možnosti za srečanje pa se trenutno še dogovarjajo, poroča CBS.
Trump je pred dnevi znova posvaril, da se bo vmešal, če bodo iranske varnostne sile med protesti začele ubijati ljudi, kot so to počele v preteklosti. Iran je odgovoril, da si vojne ne želi, vendar je nanjo pripravljen, in bo v primeru agresije ZDA napadel ameriška vojaška oporišča in druge cilje v regiji.
