Torek, 13. 1. 2026, 15.45
10 ur, 18 minut
Zadeva Grims: Slovenija mora tedniku Mladina plačati 15 tisoč evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da so slovenska sodišča v postopkih tožb politika SDS Branka Grimsa proti tedniku Mladina kršila 10. člen konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori o svobodi izražanja.
Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je Slovenija v primeru tožbe politika Branka Grimsa proti tedniku Mladina kršila pravico do svobode izražanja. Država mora zato reviji plačati več kot 15 tisoč evrov odškodnine, sodba pa ima širše posledice za slovensko sodstvo in novinarstvo. Grims odločitev sodišča vidi kot politično odločitev, ne pravno. Zdi se mu sramotna. Kritičen je tudi do drugih mednarodnih institucij.
Sporna satira iz leta 2011
Sodba se nanaša na objavo iz marca 2011 v satirični rubriki Mladinamit. Revija Mladina je takrat primerjala fotografijo evropskega poslanca SDS Branka Grimsa z družino na Brezjah s fotografijo nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa z njegovo družino. Objava je bila del politične satire in kritike političnih metod.
Po objavi sta zakonca Grims, tudi v imenu svojih otrok, vložila tožbo. Trdila sta, da je objava nedopustno posegla v njihovo družinsko življenje in da so bili otroci zaradi tega tarča vrstnikov.
Kako so odločala slovenska sodišča
Okrožno sodišče v Ljubljani je julija 2013 sprva zavrnilo tožbo Grimsa, višje sodišče pa je pritožbi delno ugodilo in Mladini naložilo objavo sodbe in opravičila. Zavrnilo pa je Grimsov zahtevek za denarno odškodnino in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču. Vrhovno sodišče je priznalo, da je bil Mladinamit satirični oddelek in je zato užival širšo zaščito, vendar je potrdilo, da je primerjava med objavljenimi družinskimi fotografijami presegla primerjavo političnih metod. O zadevi je presojalo tudi ustavno sodišče, ki je priznalo širok obseg svobode tiska, a presodilo, da so sodišča navedla ustrezne in zadostne razloge za svoje odločitve in dosegla pravično ravnovesje med svobodo izražanja in Grimsovim ugledom.
Okrožno sodišče v Ljubljani je po ponovni preučitvi Mladini naložilo plačilo odškodnine Grimsu v višini 5000 evrov, preostali del zahtevka pa je zavrnilo. Višje sodišče je pozneje odškodnino znižalo na 3000 evrov. Člani Grimsove družine so odškodninske zahtevke vložili v ločenem postopku, trem otrokom je bilo dodeljenih skupaj 14.000 evrov odškodnine, žena Martina Dragoš Grims pa je z Mladino dosegla poravnavo za nezaprt znesek, povzemajo v sodbi ESČP.
Zakaj je sodba pomembna danes
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je spomnil, da je to po 15 letih že drugi primer po zadevi Prijatelj, ko je ESČP ugotovilo, da "slovenska sodišča niso dovolj zvesto tehtala pravic, zlasti ne pravice do svobode izražanja". Prav tako je po njegovih besedah ugotovilo, da slovenska sodišča "pretirano ščitijo politike, obenem pa ne zmorejo kritične obravnave skrajne desnice in njenega delovanja, ki v metodah političnega delovanja spominja na neke druge čase, kar je bilo tudi sporočilo objave v Mladinamitu". Dodal je, da se je sovražni govor, ki ga sodišča niso znala uvideti, od tedaj izjemno razširil, Grims pa je danes poslanec Evropskega parlamenta, kar razsodbo ESČP postavlja v širši politični kontekst.
Z odvetnico, ki je v imenu Mladine vodila postopek, Jasno Zakonjšek sta opozorila, da seveda sodba ne pomeni, da bi lahko vsepovprek kogarkoli označili za nacista, je pa v demokraciji dopustno, tudi s satiro, politika, ki sam uporablja podobne metode, s tem soočiti in ga zaradi tega kritizirati.
Prav tako je Zakonjšek opozorila, da so slovenska sodišča zavzela stališče, kot da je objava prispevka padla v nek vakuum, brez konteksta.
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovš in odvetnica Jasna Zakonjšek.
Grims je družino medijem izpostavil v političnem kontekstu
Po ugotovitvi ESČP so domača sodišča ugotovila, da sta uvodnik in spremni tekst nad fotografijami obravnavali politična vprašanja, in sicer dopustnost primerjave Grimsa z Goebbelsom in njunimi političnimi metodami, s čimer sta prispevala k razpravi javnega interesa. Enako so ugotovila tudi v zvezi z naslednjo številko revije Mladina, ki je obravnavala razpravo o sporni objavi. "Sodišče se strinja s to oceno in pripisuje poseben pomen dejstvu, da je razprava o sporni objavi zadevala pomembna vprašanja javnega interesa, kot so metode, ki jih uporabljajo politične stranke, in meje dopustne javne kritike v zvezi s tem," so zapisali na ESČP.
Ob tem so navedli, da so upoštevali argumente Mladine, da je bil Grims sam tisti, ki je svojo družino izpostavil medijem v političnem kontekstu, in da je kritika, na kateri temelji zadevna objava, natančno povezana s političnimi metodami, ki jih je Grims uporabil, ko je izpostavil svojo družino, da bi pridobil politično podporo. "Zato ni mogoče trditi, da primerjava fotografij - ki je bila nedvomno zelo provokativna - ni imela nobene dejanske podlage," so navedli.
Društvo novinarjev pozdravilo odločitev ESČP
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so poudarili da tudi sami zagovarjajo stališče, ki ga je izpostavilo sodišče, in sicer, da v tem primeru "novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije".
V DNS verjamejo, da je odločitev sodišča potrditev stališča, ki ga stalno zagovarjajo tudi sami, hkrati pa poudarjajo tudi odgovornost medijev in spoštovanje etičnih standardov. "Čudimo se, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča," so zapisali.
Kot so izpostavili, je ESČP že v drugem primeru Mladine proti Sloveniji dalo večjo težo pravici do svobode izražanja nasproti zaščiti ugleda politika, ko gre za vprašanja javnega interesa, utemeljeno kritiko javnih osebnosti in izpostavljanje dejstev.
"Obžalujemo tudi, da je Mladina morala prehoditi tako dolgo sodno pot, ki je za medije, še posebej za manjše, izčrpavajoča, in na koncu svojo pravico do svobode izražanja dosegla šele na ESČP. Borila pa se ni samo zase, ampak tudi za obrambo standardov svobode izražanja v satiričnih rubrikah za vse slovenske medije in novinarje," so zapisali v odzivu.
Glede stopnje provokacije in vpliva primerjave na bralca se zdi, da so domača sodišča menila, da je vizualna primerjava presegla legitimno zadevo javnega interesa in imela večji vpliv kot njen besedilni kontekst, so zapisali. A so ob tem opozorili, da oblike izražanja ni mogoče ločiti od njenega konteksta in očitnega cilja. Pojasnili so, da sta naslov in kratek napis neposredno nad fotografijami jasno nakazovala politično in satirično razsežnost njihove objave ter da so bile fotografije objavljene v satiričnem delu revije Mladinamit. "Sodišče ne more sprejeti kot prepričljivo trditve domačih sodišč in vlade, da povprečni bralec revije Mladina ne bi razumel političnega konteksta zadevnih fotografij in širšega sporočila, ki ga prenašajo," so dodali.
ESČP: Domača sodišča niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta
Po ugotovitvi sodišča primerjave z nemškim nacističnim režimom ne upravičujejo samodejno obsodbe za obrekovanje zaradi posebnega stigmata, ki je povezano z njim, zlasti če obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno primerjavo. Kot so navedli, je bila primerjava z nacističnim politikom Goebbelsom uporabljena prav zato, da se kritizira uporaba političnih metod, podobnih tistim nemškega nacističnega režima, s strani stranke SDS, vključno z Grimsom, vključno z izpostavljanjem družine političnemu diskurzu. "Nazadnje je treba opozoriti, da novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije," so dodali.
Opozorili so tudi, da nobeno od domačih sodišč ni opozorilo na kakršne koli konkretne negativne posledice ali učinke, ki bi jih objava lahko imela za Grimsa, ampak se je osredotočilo na posledice za ugled njegove družine. Grimsovi družinski člani pa so prejeli odškodnino zaradi sporne objave.
Po mnenju ESČP domača sodišča niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta, v katerem je bila sporna objava objavljena in niso prepričljivo dokazala nujne družbene potrebe, da bi zaščita ugleda Grimsa prevladala nad pravico družbe pritožnice do svobode izražanja in splošnim interesom za spodbujanje svobode izražanja, kadar gre za vprašanja javnega interesa, so navedli.
Odločitev po Grimsovem mnenju sramotna
Grims je danes zatrdil, da je bil sam vedno proti nacizmu in fašizmu, a tudi proti socializmu in komunizmu. Objava v Mladini, ki jo še vedno ocenjuje kot sporno, je po njegovih navedbah takrat povzročila negativne posledice za njegove otroke, ki so bili še mladoletni. Vrstniki so jih namreč zaradi tega "pretepali, se izživljali". Sodba ESČP po njegovem mnenju dopušča, da se "poliva gnojnica po tistih, ki niso marksisti". "Tisti v ESČP, ki so jo sprejeli, so to storili v sramoto svoje institucije," je dejal na današnji novinarski konferenci.
Šel je še dlje in ocenil, da so sodniki po njegovih besedah dali "zeleno luč za napad na otroke, na družino".
Na novinarsko vprašanje o svojih ostrih političnih nastopih in uporabi sovražnega govora denimo glede romske skupnosti, pa je najprej zavrnil pravnoformalni obstoj sovražnega govora.
Ob novinarskem pojasnilu, da na nesprejemljivost sovražnega govora opozarjajo denimo Združeni narodi (ZN), pa je dejal, da so se ZN "iz nekoč tako izjemno spoštovanja vredne institucije spremenili v glasnika kulturnega marksizma, v trobilo, ki ga bo treba prej ali slej temeljito spremeniti ali pa nehati financirati in od njega iti stran". Ameriški predsednik Donald Trump glede tega "pelje izjemno pametno politiko", je pohvalil.
Predvsem pa bo treba iti po njegovem prepričanju "stran od tako imenovanega zelenega prehoda, ki uničuje Evropo". "Zaradi tega je Evropa šibka, zato imamo vojne in treba se je vrniti k prvotnim definicijam, kaj človekove pravice sploh so," je menil. "In ena od pogruntavščin levičarjev je, da se govori o sovražnem govoru," je dodal.
