Torek, 13. 1. 2026, 4.00
7 ur, 40 minut
Ko moč prevlada nad pravom: Trumpove poteze in prihodnost svetovnega reda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
"To, kar ZDA počnejo v Venezueli z Monroejevo doktrino in Trumpovimi signali v primeru Tajvana, nas vodi v smer, da si veliki lahko regionalizirajo svetovno politiko in si na svojih dvoriščih ustvarijo red po želji," opozarja Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose in raziskovalec na fakulteti za družbene vede.
Svetovni red se maje pod težo enostranskih potez velikih sil. Trumpova odstavitev venezuelskega predsednika, napoved prisvojitve Grenlandije, grožnje Iranu in zaostrovanje vojne v Ukrajini nakazujejo na konec liberalne svetovne ureditve, ki je temeljila na pravilih in sodelovanju. Kaj to pomeni za mednarodno pravo, globalno varnost in vlogo EU? "Prehajamo v obdobje realpolitike, kjer moč prevlada nad pravom," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose Faris Kočan.
Svet se je znašel v obdobju, ko se mednarodni red maje pod težo enostranskih potez velikih sil in naraščajočih regionalnih konfliktov. V zadnjih tednih smo priča dogodkom, ki bi še pred nekaj leti veljali za nepredstavljive.
Ameriški predsednik Donald Trump je z vojaško operacijo odstavil venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in prevzel vodenje te države, zlepa ali zgrda napoveduje prisvojitev Grenlandije. Z vojaškim posredovanjem grozi tudi Iranu, kjer potekajo množični protivladni protesti z visokim številom žrtev. Medtem se vojna v Ukrajini zaostruje z novimi napadi in strateškimi premiki, ki ogrožajo evropsko varnost.
Kaj ti premiki pomenijo za prihodnost mednarodnega prava, globalno varnost in vlogo manjših držav, kot je Slovenija? Ali smo priča oblikovanju novega svetovnega reda, kjer moč prevlada nad pravom? Je na krilih Trumpove retorike konec liberalne ureditve in vladavine prava? Kako naj se odzove Evropska unija, ki se sooča z energetsko negotovostjo, migracijskimi pritiski in vprašanjem lastne strateške avtonomije?
"Včasih se desetletja ne zgodi nič, zdaj pa se zdi, da so se v nekaj tednih zgodila desetletja. Mednarodno pravo je imelo vedno dvojno vlogo, kar je paradoksalno. Po eni strani je omejevalo akterje, po drugi strani pa je na delikaten način legitimiralo interese velikih držav. Zdi se, da se to ravnotežje zdaj ruši," opozarja Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.
"Mednarodno pravo je imelo vedno dvojno vlogo, kar je paradoksalno. Po eni strani je omejevalo akterje, po drugi strani pa je na delikaten način legitimiralo interese velikih držav," opozarja Kočan.
Prelomnica 11. septembra 2001
Ob tem spomni na leto 2001, ko se je začelo rahljanje 51. člena ustanovne listine Združenih narodov, ki govori o pravici držav do samoobrambe. Zahod je takrat pod protektoratom hegemona ZDA po njegovih besedah tlakoval pot intervencijam različnih barv, vonjev in okusov v imenu zaščite varnosti in stabilnosti, dikcija pa se je širila na nedržavne akterje.
Ko so ZDA rahljale ta vidik v boju zoper terorizem, so hkrati ustvarjale ustrezno napetost, da so se lahko vmešavale v notranje zadeve držav pod pretvezo svetovne varnosti in stabilnosti. Temu so sledile tudi druge sile. Kitajska je v imenu protiterorizma to počela z Ujguri, Rusija pa v primeru Čečenije in Krima, ponazori Kočan.
"ZDA so v tem kontekstu ključne. Z njenim rahljanjem pravil se ustvarja ustrezen precedens, da lahko to izkoriščajo tudi sile drugega reda, kot je na primer Rusija. Kitajska namreč že postaja sila prvega reda. Tega se EU najbolj boji. Ko ZDA pogledujejo proti Grenlandiji, se lahko v skrhanih pravilih igre zgodi, da ZDA niso več ključen varnostni in obrambni ščit Evrope, temveč si v imenu lastnih interesov vzamejo, kar želijo. V tehnološki bitki za redke surovine je to Grenlandija. EU, ki je med tnalom in nakovalom in v primežu ruske agresije v Ukrajini, bo primorana sprejemati določene koncesije. Morala bo narediti ustrezno koncesijo v luči tega, da ima EU tudi druge interese, ki so neposredno povezani z načelom suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in ključnega evropskega reda po 2. svetovni vojni," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose.
EU v krizi voditeljstva: med tnalom in nakovalom
Strinja se, da je EU ostala brez idej, saj je že nekaj časa v krizi voditeljstva. Razvadila se je živeti v ščitu, ki ga je imela v ZDA in hegemonih zahodne poloble. S selektivnostjo in dvojnimi standardi je razrahljala samo sebe. EU kot produkt liberalnega svetovnega reda, kjer je bilo v ospredju sodelovanje, povezovanje in iskanje zavezništev, danes po njegovem prepričanju prehaja v realpolitiko. Ta ima v ospredju makiavelistično logiko, da je človek slab. To absolutno ne gre v korist EU, ki je v sklopu liberalnega svetovnega reda razvijala svojo ključno ekonomsko moč in je temeljila na sodelovanju ter iskanju zavezništev.
"EU kot produkt liberalnega svetovnega reda, kjer je bilo v ospredju sodelovanje, povezovanje in iskanje zavezništev, danes prehaja v realpolitiko," je prepričan Kočan.
Na drugi strani realpolitika temelji na vojaški moči, česar EU nima. V realpolitiki se mora v odsotnosti voditeljstva in iskanju lastnih evropskih varnostnih in obrambnih zmogljivosti zanašati na ameriško moč, ki lahko v tem kontekstu s svojimi vojaškimi oporišči v Evropi absolutno pretehta, je prepričan Kočan.
Ali gre res za konec liberalne svetovne ureditve? Kočan odgovarja, da gre zagotovo za neki signal. Ponavlja, da je ključno precedenčno ravnanje ZDA in rahljanje ureditve na pravilih utemeljenega reda. Meni, da se EU znotraj liberalnega svetovnega lahko ohrani, v spremenjenih okoliščinah pa gre lahko v smeri države s skupno vojsko ali v smer razpada.
Regionalizacija svetovne politike
Kočan ocenjuje, da s kriznimi žarišči v Venezueli, Grenlandiji, Iranu in Ukrajini prehajamo v obdobje regionalizacije svetovne politike.
"To, kar ZDA počnejo v Venezueli z Monroejevo doktrino in Trumpovimi signali v primeru Tajvana, nas vodi v smer, da si veliki lahko regionalizirajo svetovno politiko in si na svojih dvoriščih ustvarijo red po želji. Znova smo pri precedenčnosti in neupoštevanju argumentov v mednarodnem pravu. Še več, izstop iz mednarodnih organizacij kaže na to, da v ospredju ZDA ni več zavezništvo in sodelovanje," poudarja.
Kaj vse to pomeni za prihodnost mednarodnega prava in globalno varnost? Kočan odgovarja, da se bo najverjetneje, tako kot leta 2001, ko se je zgodil radikalen zasuk v interpretacijah 51. člena ustanovne listine ZN, nadaljevalo iskanje ravnotežja med omejevanjem akterjev in legitimacijo velikih sil. "Verjetno se bo izkristaliziralo, kaj so novi stari veliki interesi, da se bo lahko znova začelo omejevanje akterjev v skladu z mednarodnim pravom. Nihče si zares ne želi kaosa," je prepričan Kočan.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Dodaja, da lahko Slovenija ne glede na svojo velikost v teh razmerah v skladu s promocijo temeljnih vrednot multilateralizma odigra določeno vlogo.
"Nadaljevati mora konstruktivno vlogo neiskanja dvojnih meril, torej neklasične trenutne pragmatične logike Bruslja. Opozarjati mora na kršenje mednarodnega prava in ohranjati logiko mednarodnega prava in multilateralizma kot ključnih ščitov za obstanek ozemeljske celovitosti, suverenosti in razvoja Slovenije in EU. Mednarodno pravo najbolj ščiti majhne države, ki si težko privoščijo dvojne vatle oziroma racionalizacijo izjem. Te izjeme lahko namreč hitro pridejo po tebe," še sklene Kočan.
