Ponedeljek, 12. 1. 2026, 21.57
2 uri, 5 minut
To je vprašanje, ki ga bo kosilu postavil Golob
Na vprašanje, ali bodo na kosilu govorili o predvolilnem sodelovanju, ki bi bilo recimo podobno tistemu, ko so SD, LDS in Zares leta 2008 oblikovale levi trojček, je Golob odgovoril, da potrebe po enotni predvolilni koaliciji ne vidi, bi si pa želel, da bi "se te sile na levi zagotovo strnile, mogoče s še kakšno skupno listo".
Predsednik vlade Robert Golob je v pogovoru za TV Slovenija razkril namen torkovega povabila na kosilo levosredinskim strankam, na katerem naj bi se pred volitvami poskusile poenotiti pri ključnih vprašanjih. Na srečanje je poleg koalicijskih SD in Levice povabil še stranke Prerod, Vesna, Mi, socialisti, Pirati in Resni.ca. Iz zadnje so sporočili, da se delovnega kosila ne bodo udeležili, druge stranke pa so udeležbo potrdile.
Kakšno vprašanje bo na kosilu zastavil Golob?
"Živimo v zelo nemirnih časih in svet izgleda, kot da bi ponorel. Vsak dan dobivamo res slabe novice iz sveta in jaz mislim, da je zdaj trenutek, ko moramo vsi tisti, ki verjamemo v mir, svobodo in človekove pravice, stopiti skupaj, se povezati, če hočete, narediti enotno fronto, zato da ohranimo vrednote, na katerih temelji Slovenija. In to je namen jutrišnjega kosila," je o namenu srečanja povedal predsednik vlade Robert Golob.
Čeprav naj predvolilnega povezovanja strank na levi sredini ne bi bilo, bi se rad Golob s strankami poenotil o ključnih vprašanjih pred volitvami in po njih.
Dejal je, da bo vsem udeležencem postavil zelo preprosto vprašanje: Kakšna je Slovenija, v kateri želimo živeti naprej? In kakšno Slovenijo želijo pustiti svojim otrokom. "In mislim, da se bomo okrog tega zedinili in od tu naprej lahko potem delamo na povezanosti pred volitvami oziroma še bolj pomembno – na povezanosti po njih," je dejal Golob.
Zakaj stranke na drugem polu niso dobile vabila?
Golob je pojasnil, da so vabilo prejele tiste stranke, ki verjamejo v podobne vrednote: vrednote odprte in svobodne družbe, pravne države, demokracije in socialne države.
Na vprašanje, ali bodo na kosilu govorili o predvolilnem sodelovanju, ki bi bilo recimo podobno tistemu, ko so SD, LDS in Zares leta 2008 oblikovale levi trojček, je Golob odgovoril, da potrebe po enotni predvolilni koaliciji ne vidi, bi si pa želel, da bi "se te sile na levi zagotovo strnile, mogoče s še kakšno skupno listo".
Ga skrbijo nedavni dogodki, povezani z Venezuelo in Grenlandijo?
Golob pravi, da lahkotno opletanje z vojaškimi posegi ni nekaj, kar bi navdajalo z brezskrbnostjo. "Jaz mislim, da moramo v Evropi zdaj še toliko bolj potegniti skupaj, se postaviti za človekove pravice, mednarodno pravo in na tem vztrajati. To velja tudi v primeru Venezuele in Grenlandije. Verjamem in upam, da so te epizode prehodnega značaja in da bo na koncu tudi med zavezniki prevladal razum in da se bo mir, ki je največja svetinja, obdržal."
Golob pravi, da ga presenečajo kritike o zviševanju izdatkov za obrambo. Pri tem je napovedal, da bo Slovenija nabavila osemkolesnike Patria, ko bodo s podjetjem usklajene podrobnosti o kupoli, ki bi jo izdelala slovenska podjetja.
Sloveniji v tako kaotičnih časih po njegovi oceni ne preostane drugega, kot da vztraja pri spoštovanju ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. "In da se še bolj povežemo navznoter. Ta element je toliko bolj pomemben v teh časih," poudarja Golob.
Tudi zato ga preseneča, da celo znotraj koalicije posluša kritike zaradi zviševanja izdatkov za obrambo. "Zaveza, da namenimo dva odstotka BDP za stroške delovanja slovenske vojske, izhaja iz leta 2014 in ne iz leta 2025. Mi se od prvega dne obnašamo odgovorno do zavezništva in zelo postopoma dvigujemo ta znesek. Največkrat smo mi, Slovenija in še nekatere druge države, deležni očitkov iz zveze Nato, da prepočasi dvigujemo te izdatke. Strah, da bi prehitro krepili sredstva za obrambo, je odveč," je poudaril Golob.
Razkril je tudi vsebino pogovorov na srečanju koalicije voljnih
Golob je dejal, da Slovenija sodeluje v koaliciji, ki si prizadeva za mir. "In to je edino stališče, ki ga vseskozi zagovarjamo. Imeli smo dve taki srečanji, najprej v Bruslju, kjer smo govorili o zamrznjenih ruskih sredstvih in takrat je Slovenija vztrajala pri tem, da se ta sredstva ne smejo nameniti za nakup orožja za Ukrajino. Pri tem vprašanju je ne samo Slovenija, temveč naš blok uspel uveljaviti to stališče. Ta sredstva ostajajo zamrznjena in ostajajo kot pogajalsko orodje za mir. Nismo jih namenili za orožje, kar so si želele nekatere severnoevropske države."
Drugo srečanje je bilo po Golobovih besedah v Parizu, kjer so se zavezniki, tam sta bili tudi ZDA in Ukrajina, dogovorili, na kakšen način dati zaveze, ki bodo na eni strani preprečile Ukrajini vstop v Nato, na drugi strani pa dale dovolj jamstev, da bo Ukrajina lahko podpisala mirovni dogovor z Rusijo.
"Pogajalska izhodišča so zdaj na zavezniški strani usklajena, kar je velik napredek, na ameriški strani, ki je v kontaktu z Rusi, je zdaj, da jih prenese. Jaz verjamem, da so jih v enem delu že vnaprej uskladili. Ostajam optimist, da je mir danes bližje, kot je bil pred enim mesecem ali dvema," je povedal Golob.
O zdravstveni reformi in reformi dolgotrajne oskrbe
Golob pravi, da je najpomembneje, da so se stroški bivanja v domovih za starejše po reformi dolgotrajne oskrbe bistveno znižali.
Golob je poudaril, da bi bilo seveda najbolje, če bi reformo dolgotrajne oskrbe izpeljali takoj, čez noč. "Ampak veste, da v življenju ne gre nič čez noč. V Nemčiji so sistem reformirali pred tridesetimi leti in ga še vedno popravljajo. Gre za kompleksen sistem, tisto, s čimer sem zadovoljen, je to, da smo v decembru, tako kot je bilo napovedano, vsem oskrbovancem v domovih za starejše občane omogočili, da so dobili položnice, ki jim omogočajo dostojno življenje. To je najpomembnejši rezultat, ki smo ga vsi pričakovali. Sam sem se prepričal po različnih domovih – položnice so občutno nižje," je poudaril predsednik vlade.
Tudi glede zdravstvene reforme ostaja optimist. "Ustavno sodišče je pritrdilo razmejitvi med javnim in zasebnim sistemom. Edina stvar, v katero se je Ustavno sodišče dejansko vmešalo, je prepoved dela v zasebnem za tiste, ki so v javnem. Zakaj? Ker je ocenilo, da je dovolj drugih mehanizmov in taka prepoved ni potrebna, in tudi sam se pridružujem temu mnenju. Prepričan, da je mehanizmov po uveljavitvi zdravstvene reforme dovolj in da lahko vodstva bolnišnic brez problemov dosežejo natančno enak cilj, kot če bi ta prepoved obstala. Zato nas ta v resnici odločba v ničemer ne skrbi in bomo tudi poskušali brez njene obnove zdajšnji sistem nadaljevati," je še dodal Golob.
Robert Golob