Sobota, 3. 1. 2026, 18.53
3 tedne, 3 dni
Ruski protikomunisti vdrli v bolnišnico ter posilili redovnice in rakave bolnice
Bronislav Kaminski je bil v začetku privrženec komunistov, nato se je z njimi sprl, med drugo svetovno vojno pa je sodeloval z Nemci.
Bronislav Kaminski je bil eden od najbolj razvpitih ruskih protikomunistov, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali z Nemci in jim pomagali zlasti v boju proti sovjetskim partizanom. Psihopatski pustolovec, kot mu pravi britanski zgodovinar Mark Mazower, je zloglasen zlasti zaradi množičnega pobijanja in posiljevanja v času poljske vstaje v Varšavi. Med drugim so njegovi vojaki pobili osebje in bolnike bolnišnice za rakave bolezni, še prej pa posilili redovnice, ki so delale kot medicinske sestre, in bolnice.
Bronislav Kaminski se je rodil leta 1899 v Vitebsku v Belorusiji, ki je bila tedaj del Sovjetske zveze. Že njegov priimek, zlasti pa njegovo ime kažeta, da je imel po očetovi strani poljske korenine. Po materini strani naj bi bil nemškega rodu. Sam se je imel za Rusa.
Kaminski pride navzkriž s komunistično oblastjo
Med rusko državljansko vojno, ki je izbruhnila po oktobrski revoluciji, se je pridružil komunistični Rdeči armadi. A v 30. letih naj bi grajal kolektivizacijo kmetij. Leta 1935 so ga izključili iz komunistične partije in leta 1937 aretirali.
Zaprli so ga za nekaj časa v t. i. posebno naselje. Vsekakor je bil jeseni 1941, ko so nemški vojaki vkorakali v kraj Lokot na severozahodu Rusije, že na prostosti. Skupaj s Konstantinom Voskobojnikom je pristopil k Nemcem. Ponudila sta jim pomoč pri vzpostavitvi lokalne uprave in lokalne policije.
Kaminski postane voditelj t. i. republike Lokot
Voskobojnikova so Nemci postavili za šefa samouprave (starosta, so mu rekli po rusko) v Lokotu (dobila je celo ime republika Lokot), Kaminski je bil njegov namestnik. Ko je januarja 1942 Voskobojnikov padel v boju s partizani, je starosta postal Kaminski.
Nemci in Bronislav Kaminski marca 1944
S pomočjo in pod nadzorom Nemcev je zbral več kot 10 tisoč oboroženih pripadnikov, ki so dobili ime Ruska osvobodilna ljudska armada (po rusko Ruskaja osvoboditelnaja narodnaja armija), s kratico Rona.
Kaminski pobija partizane in Jude
Borili so se proti sovjetskim partizanom, pa tudi pobijali Jude. Znani so bili po svoji krutosti. Republiko Lokot je Kaminski vodil kot svoje osebno cesarstvo. Po drugi strani pa je Kaminski kmetom v Lokotu dovolil, da so obdržali viške žita, ki so ga pridelali.
Poleti 1944 se je morala protikomunistična Rona pred Rdečo armado umakniti v Belorusijo. Postala je 29. divizija oboroženih sil SS. Nato pa na Poljsko. Tukaj so Kaminski in njegove enote sodelovale v zatrtju vstaje Poljakov v Varšavi. 4. avgusta 1944 so vstopili v jugovzhodno varšavsko delavsko predmestje Ochota.
Množično pobijanje in posiljevanje v Varšavi
Tu so množično pobijali civilno prebivalstvo (po nekaterih ocena so samo v enem dnevu pobili do 30 tisoč ljudi) in množično posiljevali ženske. Kleti hiš so bile polne ljudi, ki so jih pokosili s strojnicami.
Požgali so tudi bolnišnico inštituta Marie Curie, v kateri so se zdravili rakavi bolniki, in prej pobili vse, ki so bili v njej. Še predtem so posilili redovnice, ki so delale kot medicinske sestre, in rakave bolnice.
Nemci ustrelijo Kaminskega
Kot piše Mazower v knjigi Hitlerjev imperij, so se pripadniki Rone zagnusili celo esesovskim častnikom in so jih umaknili iz območja spopada. S svojo surovostjo so samo podaljšali odpor obupanih poljskih prebivalcev in otežili Nemcem nalogo zatrtja vstaje.
Na poti v Lodž so Kaminskega, ovešenega z ukradenimi urami in dragulji, aretirali, ga postavili pred vojaško sodišče in ga po sojenju ustrelili. Pripadnike Rone so Nemci ponudili generalu Andreju Vlasovu, ki jih je menda zavrnil.
Sovjetski general, ki postane sodelavec Nemcev
Vlasov je bil sovjetski general, ki so ga zajeli Nemci. Bil je protikomunist in ruski nacionalist. Prestopil je na nemško stran in poskušal doseči ustanovitev nekomunistične ruske države.
Andrej Vlasov in njegovi pripadniki Ruske osvobodilne armade, ki je sodelovala z Nemci.
Novembra 1944 so Nemci Vlasovu dovolili ustanovitev Oboroženih sil Komiteja za osvoboditev narodov Rusije (Vlasov je vojake dobil iz nemških taborišč, v katerih so bili zaprti ujeti sovjetski vojaki), januarja 1945 pa ustanovitev Ruske osvobodilne armade (Ruskaja osvoboditelnaja armija), s kratico Roa. Sovjetska oblast je privržencem Vlasova nadela ime vlasovci.
Vlasov osvobodi Prago
Vlasov je maja 1945 spet zamenjal strani, ko je pomagal Čehom, da so osvobodili Prago. A to Vlasovu in vlasovcem ni pomagalo, saj so jih Američani, ki so prišli na Češko, izročili Sovjetski zvezi. V Sovjetski zvezi so Vlasovu sodili zaradi izdaje in ga obsodili na smrt z obešanjem.
Nejasna nemška strategija sodelovanja z narodi v Sovjetski zvezi
Hitlerjeva Nemčija je najprej mislila, da bo zelo hitro spravila na kolena Sovjetsko zvezo in zasedla vse ozemlje do Volge oziroma Urala. Potem bi slovanske narode na tem območju ali izstradali do smrti, zasužnjili ali deportirali.
Z neuspehi so postali bolj Nemci dovzetni za sodelovanje s protikomunistično in protisovjetskemu usmerjenimi silami, čeprav so bili vedno zadržki zaradi trdovratnega nacističnega protislovanskega nemškega nacionalizma.
Neuresničeni Rosenbergov načrt
Tako baltski Nemec Alfred Rosenberg, ki je bil rajhovski minister za zasedena območja na Vzhodu, nikoli ni prodrl s svojo zamislijo, da bi nacistična Nemčija na območju Sovjetske zveze ustanovila nacionalne države neruskih narodov, ki bi bile satelitske države Nemčije. Rosenberg je tudi nasprotoval sodelovanju z Vlasovim, ker je bolj stavil na sodelovanje z neruskimi narodi.