Sobota, 5. 10. 2024, 15.13
2 meseca, 2 tedna
Imel je srečo, ker se je skril med trupla in preživel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,53
Na fotografiji iz oktobra 1945 je najmlajši prebivalec vasi Putten, ki so ga Nemci aretirali med racijo. Star je bil 16 let. Kljub mladosti je končal v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, kjer je zbolel. Ko so ga premestili v drugo taborišče, se je skril med trupla in pobegnil. Njegov oče in brat sta v Nemčiji umrla. Domov je prišel shiran in jetičen. Do nastanka fotografije je okreval.
Nizozemci se v začetku oktobra spominjajo dogodka iz leta 1944, ko se je nemška vojska zaradi napada nizozemskih odpornikov maščevalno znesla nad vasjo Putten. Vas so požgali, moške pa poslali v nemška koncentracijska taborišča, od koder se jih je le malo vrnilo. Vas na zahodu pokrajine Gelderland, ki bi ji lahko rekli tudi nizozemske Dražgoše, je zato dobila vzdevek vas vdov in sirot.
Nizozemski je bila, če odštejemo množične deportacije nizozemskih Judov v uničevalna taborišča, prizanesena t. i. izničevalna vojna (nem. "vernichtungskrieg"), ki jo je nacistična Nemčija izvajala z vso silovitostjo na vzhodu Evrope – proti Slovanom in tamkajšnji številčni judovski skupnosti.
Polja smrti na vzhodu Evrope
Belorusija je na primer med drugo svetovno izgubila nekaj več kot 25 odstotkov oziroma četrtino prebivalstva. Poljska je izgubila več kot 17, Ukrajina pa več kot 16 odstotkov prebivalstva. Nekoliko manjše, a vseeno visoke številke so bile tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Množično pobijanje civilistov je bilo značilno tudi za območje nekdanje Jugoslavije.
Kljub temu je Nizozemska po nizozemskih podatkih izgubila okoli 250 tisoč prebivalcev (približno 2,86 odstotka prebivalstva, kar je približno dvakrat toliko kot v Franciji). Največ je umrlo nizozemskih Judov, od 102 do 104 tisoč. Vse skupaj je v nacističnih uničevalnih taboriščih umrlo 75 odstotkov nizozemskih Judov.
Bolezni, lakota, vojaški spopadi, streljanja …
50 tisoč Nizozemcev je umrlo zaradi pomanjkanja in bolezni, ki jih je prinesla vojna, 30 tisoč je bilo civilnih žrtev vojaških spopadov, 15 do 20 tisoč jih je umrlo zaradi velike lakote med zimo 1944 in 1945, okoli 8.500 med prisilnim delom v Nemčiji, okoli 4.400 pa v nemških koncentracijskih taboriščih ... Nemci so ustrelili tudi od dva do tri tisoč pripadnikov nizozemskega odpora.
Med racijo so Nemci ubili šest moških in eno žensko. Ženske in manjše otroke so zaprli v cerkev, moške in fante pa v vaško šolo ob cerkvi. Obe stavbi sta na fotografiji.
V skupino Nizozemcev, ki so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih, lahko štejemo tudi moško prebivalstvo iz vasi Putten na zahodu nizozemske pokrajine Gelderland. Ta je bila oktobra 1944 še pod nemško okupacijo, medtem ko so bili nekateri deli Nizozemske že osvobojeni.
Napad nizozemskih odpornikov na nemško vozilo
Nekaj deset kilometrov jugovzhodno od vasi je bila bojna črta pri mestu Arnhem, kjer so zavezniki septembra 1944 doživeli prvi poraz po izkrcanju v Normandiji.
V noči z 31. septembra na 1. oktober je skupina nizozemskih odpornikov v bližini vasi Putten na cesti napadla vozilo, v katerem sta bila dva nemška častnika in dva podčastnika. Napad ni bil ravno uspešen.
En mrtev in en zajet nemški častnik
Podčastnika sta pobegnila. Eden od nemških častnikov je bil ranjen in je pobegnil na bližnjo kmetijo, kjer je zagnal alarm. Ta častnik je dan pozneje umrl. Drugega častnika so odporniki zajeli, a so ga zaradi ran pozneje pustili na kraju, kjer so ga lahko Nemci našli. V napadu je umrl tudi en odpornik.
Kip Užaloščene vdove, postavljen v spomin na žrtve racije v Puttnu.
Naslednji dan, 1. oktobra 1944, se je nemška vojska odpravila v vas Putten (dogodku Nizozemci rečejo "razzia van Putten", racija v Puttnu po slovensko). Najprej so nemške sile vas le blokirale in načrtovale, da bodo zajele deset talcev, ki jih bodo ustrelili, če nizozemski odporniki ne bodo vrnili zajetega nemškega častnika.
Uničenje vasi in deportacija moških
Odporniki so ranjenega častnika izpustili. Kljub temu je poveljujoči nemški general Friedrich Christiansen, član nacistične stranke od konca leta 1931, odločil, da iz Puttna deportira vse za boj sposobne moške in vas zravna z zemljo. To se je tudi zgodilo, piše nemški medij Die Welt.
Nemški general Friedrich Christiansen (tretji z leve), ki je ukazal uničenje vasi Putten ter deportacijo za boj sposobnih moških v koncentracijska taborišča.
Ženske in moške so ločili, pripadniki SS so tudi zažgali 105 hiš v Puttnu. 661 moških, starih med 18 in 50 let, so 2. oktobra najprej odpeljali v prehodno koncentracijsko taborišče Amersfoort na Nizozemskem. Od tu so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Neuengamme v bližini Hamburga na severu Nemčije.
Prisilni delavci na severu Nemčije
13 moškim je uspelo skočiti z vlaka, ki jih je peljal na sever Nemčije. Tiste, ki niso mogli pobegniti, so namestili v Neuengammeju in v manjših bližnjih koncetracijskih taboriščih, kjer so delali kot prisilni delavci.
Po vojni se je v Putten iz koncetracijskih delovnih taborišč vrnilo samo 48 moških. Od tega jih je pet umrlo zaradi posledic bivanja v taboriščih, veliko pa jih je bilo pohabljenih.
Vse skupaj je v nemškem maščevanju zaradi smrti enega nemškega častnika umrlo 552 moških in ena ženska. V vasi je vsako leto 2. oktobra spominska slovesnost.
