Petek, 13. 1. 2023, 13.12
1 leto, 10 mesecev
Je to vas, v kateri so nacisti ob koncu vojne skrili naropano zlato?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,03
8
Na območju nizozemske vasi Ommeren naj bi nemški vojaki nekaj tednov pred koncem vojne zakopali zaklad.
V nizozemski vasi Ommeren naj bi nemški vojaki nekaj tednov pred koncem vojne zakopali zaboje z zlatom, srebrom, diamanti, rubini in drugimi dragocenostmi. Takšna je ena od razlag do zdaj zaupnih dokumentov, ki jih je javnosti nedavno predstavil Nizozemski državni arhiv. V vas zato zadnje dneve prihajajo trume amaterskih iskalcev zakladov, opremljenih z detektorji kovin.
Lov za zakladom je sprožil star zemljevid, za katerega nekateri verjamejo, da razkriva kraj, kjer so nemški vojaki zakopali zaboj s strelivom, v katerih so bili naropani diamanti, rubini, zlato in srebro. Na roko narisan zemljevid, na katerem je določen kraj, označen z rdečim znakom X, je del dokumentov, ki jih je pretekli teden predstavil Nizozemski državni arhiv, poroča BBC.
Razkriti dokumenti razvnamejo domišljijo
Dokumenti so zagledali luč javnosti, ker je potekel 75-letni rok zaupnosti. Po zemljevidu naj bi zaklad ležal v vasi Ommeren v vzhodni nizozemski provinci Gelderland. Vas in rdeči X sta bila blizu fronte med Nemci in zavezniki v času ene od zavezniških operacij leta 1944.
V Ommeren so zdaj prišli številni iskalci zaklada z vseh koncev. Ti iskalci zdaj krožijo po območju Ommerena, opremljeni z detektorji kovin. "Prišel sem v ta kraj, da bi našel mir in spokojnost," je za BBC dejal eden od prebivalcev Ommerena in dodal: "Zdaj pa ves svet ve za nas." Videl je celo skupino mladeničev, ki so razkopavali zemljo in iskali zaklad.
Pričevanje ujetega nemškega vojaka
Dokumenti, ki so jim po 75 letih odvzeli oznako zaupnosti, vsebujejo tudi pričevanja nemškega vojaka, padalca Helmuta Sonderja. Ta je povedal, da je banko v mestu Arnhem, ki je od Ommerena oddaljeno 40 kilometrov, avgusta 1944 zadela bomba, ki je raztresla vsebino trezorja: nakit, kovance, dragulje, zlate ure in druge dragocenosti.
Poročilo BBC o skrivnostnem zemljevidu in domnevnem zakopanem zakladu:
Trije ali štirje nemški vojaki naj bi pograbili dragocenosti, jih spravili v zaboje s strelivom in v zaboje za kruh. To so bile najvarnejše posode, ki so jih imeli takrat pri roki. Pozneje, v zadnjih tednih vojne, ko so se nemški okupatorji umikali iz Nizozemske, so se vojaki očitno odločili, da bodo zaklad zakopali.
Iskalci zakladov motijo vaščane
Vaščanka Ommerena Petra van Dee je besna na Nizozemski državni arhiv, da je objavil to informacijo, saj iskalci zakladov motijo njen mir in ogrožajo varnost njene družine. Nekdo je celo izkopal jamo v njenem vrtu, ko je iskal zaklad. K njej na dom prihajajo tudi novinarji. Ti imajo v eni roki mikrofon, v drugi pa detektor kovin. Nekateri zaklad iščejo celo ponoči.
Uslužbenka Nizozemskega državnega arhiva Annet Waalkens je za BBC dejala, da niso pričakovali takšnega odziva, ko so predstavili dokumente, v katerem je bil tudi omenjeni zemljevid. Če bi vedeli, da bo zemljevid razvnel domišljijo ljudi, bi osebje arhiva vnaprej opozorilo občino Ommeren, je še povedala.
Prepoved uporabe detektorjev kovin
Nedavno so v Ommerenu prepovedali uporabo detektorjev kovin, in sicer zaradi dejanskega tveganja, da bi amaterski iskalci zaklada naleteli na neeksplodirano granato, bombo ali protitankovsko mino. Če bi kateri od iskalcev res našel zaklad, bi moral po zakonu to javno razglasiti in ga izročiti krajevnim oblastem.
Iskalci zaklada v Ommerenu:
Dokumenti arhiva ne razkrivajo, kdo je zakoniti lastnik ali kdo so zakoniti lastniki dragocenosti, ki so jih nagrabili nemški vojaki in ga menda zakopali v Ommerenu. Verjetno so to dragocenosti prebivalcev Arnhema, ki so jih želeli zavarovati pred Nemci. Večina dragocenosti oziroma lastnine, ki so jo Nemci odvzeli judovskim družinam na Nizozemskem, je bila shranjena v banki v Amsterdamu.
Razlage, zakaj zaklada v preteklosti niso našli
Nizozemski arhivarji pravijo, da niso našli nobenega dokaza, da je nemški padalec, ki je narisal zemljevid z rdečim znakom X, umrl. Zato domnevajo, da je Helmut Sonder še živ. Zdaj bi bil star 98 let. Morda ima on ključ do rešitve.
Zaklada do zdaj niso našli. Po mnenju Nizozemskega državnega arhiva so razlogi za to štirje. Po prvem je Sonder lagal. Toda njegovo pričevanje so preverjali in ugotovili, da je zaupanja vredno. Druga razlaga je, da je zaklad že v preteklosti izkopal nekdo, ki je živel v bližini, ali pa morda nemški vojak, ki je sodeloval pri skrivanju zaklada in se je po vojni vrnil ponj.
Je zaklad izkopal skrivnostni uslužbenec arhiva?
Tretja možnost je, da je eden od uslužbencev nizozemskega arhiva izkoristil znanje, ki ga je nabral z branjem dokumentov, in na skrivaj odkopal zaklad med dvema neuspelima uradnima poskusoma iskanja zaklada. Po četrti razlagi pa bi lahko zaklad izkopala dva ameriška častnika, ki so ju opazili na območju, kjer naj bi bil zakopan zaklad, še poroča BBC.
8