Giro d'Italia
Tour de France
Nedelja, 6. 7. 2025, 4.00
6 ur, 32 minut
Skok v športno preteklost
Gino Bartali: Legenda Toura in Gira, ki je med vojno prelisičil naciste in reševal Jude
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Gino Bartali je legenda kolesarstva. A je posebno dirko vozil tudi v času druge svetovne vojne.
Ko so nacisti med drugo svetovno vojno zavzeli severni in osrednji del Italije, so Jude začeli množično pošiljati v taborišča. Gino Bartali, dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji in trikratni Gira d'Italia, pa je pod krinko treningov tihotapil ponarejene dokumente in reševal življenja. Njegove vožnje s kolesom so imele skrivni, smrtonosno tvegan pomen.
Na italijanskih cestah med drugo svetovno vojno ni bilo veliko varnih poti. A eden izmed velikanov kolesarskega sveta, Gino Bartali, je kljub temu preživel veliko časa prav na njih. Dan za dnem je kolesaril. Z razlogom. Dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji (1938 in 1948) in trikratni zmagovalec Gira d'Italia (1936, 1937, 1946) pa ni treniral le za tekme. Po letu 1943 je namreč med vožnjami tihotapil ponarejene dokumente in pomagal reševati življenja.
V času fašistične Italije je Bartali zavrnil možnost, da bi postal orodje režima. Mussolini ga je želel uporabiti za propagando. Ponujali so mu slavo, varnost in vpliv. A vabilo je odločno zavrnil. Ni želel biti obraz države, ki je zatirala. Ni hotel postati del zgodbe, ki je prinašala strah in smrt.
"Dokumente je tihotapil v okvirju svojega kolesa"
Namesto tega je postal tiha, a čvrsta povezava med katoliško cerkvijo in odporom. Pod krinko treningov je vsak teden prevozil stotine kilometrov – med Firencami, Assisijem, Rimom. V okvirju kolesa in v sedežu je nosil ponarejene osebne izkaznice, fotografije in skrivna sporočila, namenjena Judom, ki so bežali pred aretacijami, ker so jih italijanske oblasti želele deportirati v koncentracijska taborišča. Po letu 1943, ko so nacisti zasedli severni in osrednji del Italije, se je namreč začel sistematičen lov na Jude.
Zgodba Gina Bartalija o tem, kako je pomagal ljudem
"Dokumente je tihotapil v okvirju svojega kolesa. Če bi ga nacisti ustavili, je nameraval reči, da se njegovega kolesa ne sme dotikati nihče, ker je popolno nastavljeno za dirke in ga ni dovoljeno spreminjati," pravi Jonathan Freedman, ki je raziskoval Bartalijevo zgodbo.
Leta 1943 je Bartali osebno vozil judovske begunce proti švicarskim Alpam. Kolesaril je in vlekel prikolico s skrivnim predalom, patruljam pa govoril, da je to del njegovega treninga. In so ga pustili.
Izkoristil slavo
Policija ga ni preverjala. Bil je slaven. In to je izkoristil. Venomer je govoril, naj se njegovega kolesa ne dotikajo, saj je pripravljen za optimalen trening. A če bi ga ujeli, bi to pomenilo konec. Zanj in za tiste, ki jim je pomagal.
Zgodovinarji ocenjujejo, da je z Bartalijevim sodelovanjem v mreži kardinala Dalla Coste preživelo več kot 800 ljudi. Med njimi so bile družine z otroki, starejši in posamezniki, ki so v italijanskih gozdovih iskali pot do svobode.
Gino Bartali (desno)
Ko so nacisti izvedeli, da nekdo pomaga, so začeli iskati krivce. Bartali je takrat še dodatno tvegal. V svojo hišo je skril družino Goldenberg. Vedel je, da gre za igro z življenjem.
V življenju ni nikoli govoril o tem. Tudi po vojni ne. Ko so ga novinarji vprašali, zakaj molči, je preprosto odgovoril: "Ker se določene vrline izgubijo, če o njih preveč govoriš."
Leta 2013 dobil naziv Pravičnost svetovnih narodov
Njegova druga zmaga na Dirki po Franciji leta 1948 je bila zanj tiha zmaga. Ne zaradi rumene majice. Takratna Italija je bila v politični krizi. Bartalijeva zmaga je simbolično pomirila narod. A le redki so vedeli, kdo ta človek zares je.
Šele dolgo po njegovi smrti – umrl je 5. maja 2000, ko je bil star 85 let – so v javnost prišla pisma, dokumenti in pričevanja. Leta 2013 je Yad Vashem, izraelski center za spomin na holokavst, Bartaliju podelil przinanje Pravičnost svetovnih narodov. Bartali je eden redkih športnikov s tem priznanjem. Nekoč je dejal: "Nekatere medalje so obešene okoli vratu, druge pa nosimo v srcu."
Do podatkov, kako je pomagal odporniškemu gibanju in tihotapil dokumente za Jude, so prišli torej šele po letu 2000, ko so o tej zgodbi spregovorili njegov sin Andrea Bartali in pripadniki judovske skupnosti v Toskani ter lokalni novinarji.
Danes ga sicer večina pozna po rezultatih, velikih dosežkih na največjih dveh prestižnih Grand Tourih – Dirki po Franciji in Dirki po Italiji –, a ima njegova zgodba dodatno razsežnost s tem, ko je med drugo svetovno vojno pomagal reševati ljudi.
