Sobota, 25. 4. 2026, 12.36
17 ur, 33 minut
Magyarjeva obuditev Avstro-Ogrske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
Peter Magyar zagovarja tesnejše sodelovanje med Avstrijo in Madžarsko, pa tudi združevanje srednjeevropskih članic v novi blok znotraj EU, kar so nekateri že označili za nekakšno obnovo nekdanje Avstro-Ogrske.
Novoizvoljeni madžarski premier Peter Magyar pravi, da bo poglobil vezi s sosednjimi državami, zlasti z Avstrijo, pri čemer bo gradil na močnih gospodarskih povezavah in skupni zgodovini, ki temelji na Avstro-Ogrskem cesarstvu s konca 19. stoletja.
"Nekoč smo si delili državo in Avstrija je ključni gospodarski partner Madžarske. Rad bi okrepil odnose med Madžarsko in Avstrijo zaradi zgodovinskih, pa tudi kulturnih in gospodarskih razlogov," je dejal Peter Magyar po zmagi nad Viktorjem Orbanom na madžarskih volitvah.
Okrepljeni blok srednjeevropskih držav
Magyar je Orbana premagal tudi z obljubo o preureditvi odnosov Madžarske z EU, vendar si to predstavlja v okviru okrepljenega bloka srednjeevropskih držav, ki ga vodijo podobno misleči desni voditelji, za katere meni, da si delijo kulturni pogled, gospodarske interese in konservativne poglede na vse, od migracij do energetske politike, piše ameriški medij Politico.
Z izjemo Poljske so te države, ki so med Zahodno Evropo in Rusijo, tradicionalno pokazale tudi večjo pripravljenost za ohranjanje poslovnih vezi z Moskvo.
Združitev Višegrajske skupine s formatom Slavkov?
Nastopajoči madžarski voditelj je že javno predstavil, kako bi lahko uresničil svojo vizijo srednjeevropskega bloka. Na tiskovni konferenci v začetku tega meseca je predlagal združitev Višegrajske skupine, zavezništva Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške, s formatom Slavkov, okvirom za sodelovanje, ki vključuje Avstrijo, Češko in Slovaško.
Magyar bi združil Višegrajsko skupino s formatom Slavkov, ki Avstrijo povezuje s Češko in Slovaško. Na fotografiji je srečanje formata ali skupine Slakov leta 2020: tedanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, takratni slovaški premier Igor Matovič ter tedanji in zdajšnji češki premier Andrej Babiš.
"Verjamem, da je to v interesu vseh držav, vključno z Avstrijo in Madžarsko, zato upam, da bomo tukaj lahko dosegli napredek," je dejal Magyar. Kot jasen znak te strategije je Magyar dejal, da bosta njegovi prvi potovanji v vlogi novega madžarskega voditelja na začetku maja v Varšavo in na Dunaj.
Avstrija in Poljska
Čeprav Avstrijo vidi kot bolj naravnega zaveznika, se bo Magyar lahko veliko naučil od poljskega premierja Donalda Tuska in njegovih prizadevanj za obnovitev liberalne demokracije po letih populistične vladavine, vključno s tem, kako sprostiti sredstva EU, ki so bila zadržana zaradi pomislekov glede pravne države.
"Obisk Varšave je namenjen izmenjavi izkušenj glede prehoda nazaj v liberalno demokracijo, obisk Dunaja pa je bolj povezan z evropsko politiko in z dejstvom, da je treba razviti lastne predloge znotraj te regije," je dejal Emil Brix, nekdanji avstrijski diplomat in zgodovinar, ki je preučeval konec Avstro-Ogrske.
Sodelovanje po vzoru Beneluksa?
Visoki avstrijski diplomat, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, da bi razpravljal o notranjem razmišljanju, je dejal, da obstaja logika v krepitvi sodelovanja med srednjeevropskimi državami znotraj EU po vzoru modela Beneluksa.
Magyar je za svoj prvi državniški obisk izbral Varšavo, kjer se bo srečal s svojim velikim zaveznikom Donaldom Tuskom.
"Vse smo države približno enake velikosti z veliko skupnimi interesi in skupaj bi bili bolj pomembni glede na volilno sposobnost," je dejal diplomat. Za avstrijsko vlado, ki jo vodijo konservativci, je poglabljanje vezi z Madžarsko že dolgo strateška ambicija.
Avstrijska pobuda za začetka stoletja
V začetku tega stoletja, pred vstopom več nekdanjih komunističnih držav v EU, so avstrijski voditelji predlagali obnovljeno zavezništvo s Srednjo Evropo. Prizadevanje je na koncu propadlo, saj so ga ovirali strahovi na Poljskem in v Sloveniji, da si Dunaj več kot 80 let po razpadu Avstro-Ogrske prizadeva ponovno uveljaviti svojo hegemonijo.
Zdaj tesnejše zavezništvo predlaga Madžarska. Tudi poljski voditelji z naraščajočo gospodarsko in vojaško močjo svoje države se zaradi te možnosti ne počutijo več ogrožene, pravijo strokovnjaki. Urad poljskega premierja se na prošnjo Politica za komentar ni odzval.
Sodelovanje med Magyarjem in avstrijskim kanclerjem
Magyar in konservativni avstrijski kancler Christian Stocker sta začela postavljati temelje za odnose med državama po Orbanu že na münchenski varnostni konferenci februarja, sta povedali dve osebi, ki sta bili prisotni na srečanju. Voditelja sta razpravljala o Magyarjevem prvem obisku Dunaja in o tem, kako izboljšati pogoje za avstrijska podjetja, ki poslujejo na Madžarskem, je povedal visoki avstrijski vladni uradnik.
Avstrijski kancler Christian Stocker se je z Magyarjem o tesnejšem sodelovanju med državama pogovarjal že ob robu letošnje Münchenske varnostne konference.
Na Dunaju naj bi Magyar poskušal začrtati skupno stališče do migracij in razpravljati o usodi Srednjeevropske univerze, ki je leta 2019 po Orbanovi kampanji proti tej instituciji preselila svoj glavni kampus iz Budimpešte na Dunaj, je dejal visoki avstrijski diplomat.
Avstrijsko-madžarske povezave
Naroda sta že tako ali tako tesno povezana v gospodarskem smislu. Avstrija je drugi največji vlagatelj na Madžarskem za Nemčijo z obsegom naložb v višini več kot 11,7 milijarde evrov. V Avstriji dela približno 134 tisoč Madžarov, mnogi med njimi kot dnevni delovni migranti.
Avstrijska nacionalna banka je v lanskem poročilu zapisala, da imajo vse večje trgovinske vezi s srednje- in jugovzhodnoevropskimi državami stabilizacijski učinek na avstrijsko gospodarstvo v času vse večje trgovinske negotovosti po vsem svetu.
Razlike pri politiki do Ukrajine
Vendar pa med srednjeevropskimi državami ostajajo ključne razlike, ki bodo zagotovo otežile prizadevanja za sklenitev tesnejšega zavezništva. Glede Ukrajine na primer Avstrija in Poljska aktivno podpirata dodatno pomoč EU za to napadeno državo.
Še največ zunanjepolitičnih nesoglasij med državami morebitnega bloka srednjeevropskih držav je glede Ukrajine: pri sodelovanju v 90-milijardnem posojilu Ukrajini in glede vključitve Ukrajine v EU.
Čeprav se od Madžarske pod vodstvom Magyarja ne pričakuje več, da bo ovirala pomoč Ukrajini, kot je to storil Orban (ta je sicer po volitvah umaknil blokado na 90 milijard evrov posojila EU Ukrajini), se Magyar pridružuje Češki in Slovaški, saj se je odločil, da Madžarska ne bodo vključena v to 90-milijardno posojilo. Države imajo tudi različna stališča o pristopu Ukrajine v EU.
Okrepitev položaja v Bruslju?
Kljub tem razlikam strokovnjaki trdijo, da med srednjeevropskimi državami ostajajo močni skupni interesi, zlasti ko gre za gospodarske pobude in obsežne infrastrukturne projekte.
"Če bi te države lahko predstavile integrirane predloge in usklajene integrirane projekte, bi to okrepilo njihov položaj pri razdeljevanju sredstev in kohezijskega denarja iz Bruslja," je za Politico dejal Reinhard Heinisch, politolog z Univerze v Salzburgu.
Magyarjeva leta v Bruslju
Magyarjeva prizadevanja za izgradnjo srednjeevropskega zavezništva morda izvirajo tudi iz njegovega razumevanja, kako moč dejansko deluje v Bruslju. Prihajajoči premier je tam skoraj desetletje preživel kot diplomat pod Orbanom, preden je izstopil iz populistične stranke Fidesz in postal poslanec Evropskega parlamenta s svojo lastno konservativno politično silo Tisza.
"Je v bistvu prvi madžarski premier, ki odlično razume, kako delujeta bruseljski in evropski stroji. In če želite v Bruslju šteti več, če želite biti protiutež velikim državam, kot sta Francija in Nemčija, potem morate združiti moči," je za Politico dejal profesor na Univerzi v Firencah in poznavalec Srednje Evrope Stefano Bottoni.
