Torek, 14. 4. 2026, 20.07
4 tedne, 1 dan
Orbanu je uspelo skoraj nemogoče. Kako se je lahko to zgodilo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Volilni sistem, ki ga je sam oblikoval tako, da je koristil Fideszu, je bil temelj Orbanove velike politične prevlade na Madžarskem. Kot spreten politik pa je tudi vedno znal izkoristiti madžarsko članstvo v EU za utrjevanje svoje oblasti na Madžarskem in širjenje političnega vpliva po svetu.
Madžarska predstavlja malce več kot dva odstotka prebivalstva EU in nekaj več kot odstotek skupnega bruto domačega proizvoda EU. Je tretja najmanj gospodarsko razvita članica EU (za njo sta samo še Romunija in Bolgarija), enako mesto na dnu ima tudi na lestvici, ki meri povprečno plačo v članicah EU. Dejanska moč Madžarske je torej na papirju zanemarljiva. Zakaj se je potem zdelo, da so bile nedeljske parlamentarne volitve v naši vzhodni sosedi, na katerih so volivci Viktorja Orbana in njegov Fidesz prepričljivo vrgli z oblasti, skoraj svetovno zgodovinskega pomena in usodne za Evropo? Za to sta dva glavna razloga. Eden je madžarski volilni sistem, ki zmagovalcu praviloma zagotovi ustavno večino v parlamentu, drugi pa je sistem glasovanja s pravico veta v Evropskem svetu, ki je bil Orbanov vzvod za izsiljevanje celotne EU.
Viktor Orban je bil na čelu 9,5-milijonske države, ki nima dostopa do morja ter ni vojaška niti gospodarska velesila, a kljub temu se je zdelo, da je eden od najpomembnejših državnikov na svetu. Da je po svoji moči in vplivu na ravni voditeljev velesil, kot so voditelji ZDA, Rusije ali Kitajske.
Temelji Orbanovega uspeha
Kako je Orbanu to sploh lahko uspelo? Odgovor je zelo preprost. Prvi razlog je, da je Orban zelo spreten in premeten politik, ki je iz stranke Fidesz ustvaril pravi volilni stroj. Vsaj do letošnjih volitev je tudi vedno znal prepoznati teme, s katerimi lahko zmaguje na volitvah in širi svoj vpliv po svetu. A njegove izjemne in dolgotrajne politične prevlade na Madžarskem ne bi bilo, če bi imela Madžarska drugačen volilni sistem.
Če bi na primer imela Madžarska proporcionalni (sorazmerni) volilni sistem, kot ga ima večina članic EU, tudi Slovenija, Orban nikoli ne bi mogel zgraditi take osebne politične moči in iz Madžarske narediti skoraj enostrankarske države.
Madžarski volilni sistem do leta 2010
Do volitev leta 2010 je imela Madžarska volilni sistem, v katerem so 176 poslancev v volilnih okrajih izvolili po večinskem dvokrožnem sistemu, preostalih 210 poslancev pa je bilo izvoljenih po proporcionalnem sistemu s strankarskih list (parlament je imel skupaj 386 sedežev).
Viktor Orban je bil vedno pragmatičen, hkrati pa tudi vizionarski. Do leta 2000 je bil njegov Fidesz del evropskih liberalnih strank, nato pa je prestopil v konservativno Evropsko ljudsko stranko (EPP). Postal je zaveznik krščanskodemokratske nemške kanclerke Angele Merkel (na fotografiji iz leta 2006, ko jo je obiskal kot vodja madžarske opozicije). Že leta 2014 se je Orban začel oddaljevati od evropskih konservativcev, ko je začel Madžarsko razglašati za iliberalno demokracijo oziroma iliberalno državo ter kot zgled navajal tudi Putinovo Rusijo. Leta 2015 se je v času migrantske krize uprl politiki Angele Merkel glede množičnih migracij, leta 2021 pa zapustil vrste EPP.
Zaradi takšnega volilnega sistema je uspelo kateri od strank samostojno doseči več kot polovico sedežev. To je leta 1994 prvič uspelo Madžarski socialistični stranki (MSZP), naslednici madžarske komunistične partije.
Orbanove zmage
Leta 1998 je prvič zmagal Orbanov Fidesz. Ta je dobil manj glasov kot socialisti, dobil pa je večino sedežev. Orban je tako prvič postal madžarski premier, ko je sestavil vlado še z dvema manjšima desnosredinskima strankama.
Leta 2002 je Fidesz med strankami prejel največ glasov in tudi največ sedežev, vendar je moral Orban v opozicijo, ker so imeli socialisti in liberalci skupaj večino sedežev. Podobno je bilo tudi leta 2006.
Orban z ustavno večino spremeni volilni sistem v svojo korist
Leta 2010 pa je Orbanu uspel veliki met: dotedanja socialistično-liberalna oblast je bila zaradi hudih posledic svetovne gospodarske krize tako nepriljubljena, da je Fidesz z nekaj več kot 52 odstotki glasov v parlamentu dosegel ustavno večino. Ustavna večina pomeni, da ima neka stranka ali koalicija vsaj dve tretjini sedežev v parlamentu.
V času migrantske krize leta 2015 je Orban postal svetovna ikona desnice. Njegovi novi zavezniki in tudi občudovalci so postali politiki, kot so Francozinja Marine Le Pen, Italijan Matteo Salvini, Nizozemec Geert Wilders … Na fotografiji: pred letošnjimi volitvami so Orbana prišli podpret politiki iz vrst Patriotov Evrope. Za številne desne politike po Evropi je bila Orbanova Madžarska zgled, kako naj bodo urejene njihove države, pri čemer so se seveda izogibali navajanju podatkov o madžarski gospodarski šibkosti. Orban je tako v zadnjem desetletju postal nekakšen guru evropske desnice.
Orban je seveda izkoristil priložnost svojega življenja in spremenil volilni sistem tako, da je bil prikrojen njegovi stranki. Novi parlament ima zdaj 199 sedežev. Od tega je 106 poslancev izvoljenih v volilnih okrajih po večinskem sistemu, toda ne več po dvokrožnem, ampak po enokrožnem sistemu.
Enokrožni večinski sistem: močni Fidesz proti razdrobljeni opoziciji
Preostalih 93 poslancev je izvoljenih po proporcionalnem sistemu s strankarskih nacionalnih list. Zmagovalec volilnega okraja (teh je skupaj 106) prejme dodatne glasove za svojo nacionalno listo – natančneje vse glasove, ki jih je prejel nad tistimi, ki so potrebni za zmago. Zmagovalna stranka lahko tako napihne parlamentarno večino daleč nad svoj dejanski delež glasov.
Enokrožni volilni sistem je bil voda na mlin Orbanu, ker je Fidesz močna stranka, ki se je (vse do letošnjih volitev) soočala z razdrobljeno opozicijo. Fidesz je tako dobil ustavno večino v parlamentu še na volitvah leta 2014, 2018 in 2022, čeprav seveda zanj ni nikoli glasovalo dve tretjini volivcev.
Orbanovo orožje je zdaj v Magyarjevih rokah
Sistem se je letos izkazal za dvorezen meč, ko je Tisza Petra Magyarja z nekaj več kot 54 odstotki osvojenih glasov Fidesz poslala v opozicijo in sama dobila ustavno večino v parlamentu. To pomeni, da lahko zdaj Magyar spreminja ustavo in na Madžarskem izvaja globoke in korenite spremembe, kot jih je prej Orban.
Orbanu, voditelju majhne evropske države, je članstvo Madžarske v EU in izkoriščanje pravice do veta omogočilo sklepanje zavezništev s številnimi pomembnimi politiki (tem politikom je lahko delal usluge in bil vir informacij o dogajanju znotraj EU).
Tiszi je uspelo dobiti toliko glasov tudi zato, ker opozicija ni bila razdrobljena, ampak nekatere stranke (socialisti, Zeleni, liberalci) načrtno niso nastopile na volitvah. Za Magyarja so tako glasovali tudi levo in liberalno usmerjeni volivci.
Orbanizacija Madžarske: Fidesz kot nova vsemogočna stranka
Orbanu je v teh 16 letih zaradi ustavne večine in dejanskega skoraj enostrankarskega sistema uspelo zelo utrditi svojo oblast: njegova stranka je prevzela nadzor nad večino medijev, pravosodjem in deloma tudi nad gospodarstvom.
Ta Orbanova popolna oblast na Madžarskem je bila nujna za širjenje njegovega vpliva v druge države. V tujini se je tako lahko svojim občudovalcem na desnici predstavljal kot skoraj absolutni vladar, ki ne more izgubiti volitev.
Orbanovo izsiljevanje z vetom v Evropskem svetu
Drugi steber Orbanove moči in vpliva pa je sistem glasovanja v Evropskem svetu. Ta svet, ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad članic EU, sprejema ključne odločitve praviloma s soglasjem. Vsaka članica ima torej pravico veta, s katerim brani svoje nacionalne interese.
Volilni sistem, ki ga je leta 2011 oblikoval Orban in je Fideszu omogočil skoraj absolutno oblast vse do letošnjih volitev, je zdaj Magyarju odprl vrata za korenito razgradnjo Orbanovega sistema na Madžarskem.
Ta veto je vzvod za izsiljevanje, ki ga je imel Orban. In ki ga je tudi brez sramu uporabljal, kadar se mu je to zahotelo in mu politično koristilo, čeprav ni nujno šlo za nacionalne interese. Zadnji primer je Orbanov veto na 90-milijardno evropsko posojilo Ukrajini.
Madžarski mišek, ki rešuje velike neevropske leve
Orban je torej lahko veto uporabljal tudi v primerih, ko v resnici ni šlo za madžarske nacionalne interese, ampak za interese drugih držav, tudi takšnih, ki so sovražne do EU, kot je Rusija (če uporabimo Orbanove besede, lahko madžarski mišek s pomočjo veta reši iz mreže ujetega ruskega leva).
Prek Orbana sta imela svoj vzvod vpliva v EU tudi Izrael in Trumpova administracija. To seveda daje Orbanu zunanjepolitični vpliv, ki krepko presega dejansko moč demografsko majhne in primerjalno gledano gospodarsko šibke Madžarske.
Orban krepi svoj vpliv v nečlanicah EU z evropskim denarjem
Čeprav Orban rad udriha čez EU in bruseljske birokrate, pa se ni branil denarja iz evropskih skladov. Z njegovo pomočjo so bogateli njegovi prijatelji, sorodniki in strankarski pripadniki. S pomočjo evropskega denarja je širil svoj vpliv v drugih državah nečlanicah EU, na primer v Republiki Srbski in Makedoniji.
