Petek, 6. 3. 2026, 18.03
2 tedna, 5 dni
Storilci bi radi postali žrtve. Jim bomo to dopustili?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
V času največje moči nacizma je bilo v Avstriji, ki je štela nekaj manj kot sedem milijonov prebivalcev, kar 700 tisoč članov nacistične stranke. Avstrija je bila torej trdnjava nacizma. Na fotografiji: grad Ostrovica na avstrijskem Koroškem.
V 19. stoletju so se avstrijski Nemci imeli za branik nemštva pred Slovani. Po prvi svetovni vojni so se navdušili nad nacizmom. Po drugi svetovni vojni pa so avstrijski Nemci postali Avstrijci in se spretno prelevili iz storilcev v žrtve.
"Avstrijci so briljantni ljudje. Svet so prepričali, da je bil Hitler Nemec in Beethoven Avstrijec."
Hollywoodski režiser judovskega rodu Billy Wilder, ki je svoja najstniška leta preživel na Dunaju, o Avstrijcih.
Nemška zgodovinarka Katja Hoyer piše na svojem računu na spletni platformi Substack, kako so bili Poljaki pred leti neprijetno presenečeni, ko so se jim Avstrijci predstavili kot žrtve nacistične Nemčije, tako kot so bili žrtve nacizma Poljaki. Poleg tega so jim celo resno predlagali, da bi naredili razstave o tem, kako so bili Poljaki in Avstrijci žrtve nacizma.
Osupli Poljaki
Poljaki so bili zgroženi in osupli, ker so dobro vedeli, da je bilo med vodilnimi v nacističnih koncentracijskih taboriščih veliko Avstrijcev oziroma avstrijskih Nemcev.
Kot piše zdaj že pokojni britanski zgodovinar Tony Judt, je bilo v Avstriji, ki je štela nekaj manj kot sedem milijonov prebivalcev, v času največje moči nacizma kar 700 tisoč članov Hitlerjeve NSDAP.
Avstrija kot nacistična trdnjava
Tudi ob zlomu Hitlerjevega rajha je bilo v Avstriji oziroma na njenem ozemlju še vedno registriranih 536 tisoč nacistov. Med vojno je bilo v nemških oboroženih silah 1,2 milijona avstrijskih Nemcev. Ti so bili tudi nesorazmerno zastopani v SS in še zlasti v upravah koncentracijskih taborišč.
Množice na Dunaju so 12. marca 1938 navdušeno pozdravile Adolfa Hitlerja po anšlusu Avstrije. Po drugi svetovni vojni pa so se v Avstriji oklenili mita oziroma zlagane zgodovine, da so bili prva Hitlerjeva žrtev.
Avstrijski Nemec je bil tudi Adolf Hitler, prav tako so bili avstrijski Nemci Odilo Globočnik (po očetovi strani je bil potomec ponemčenega Slovenca z Gorenjske), ki je organiziral pomore okoli od 1,5 milijona do dveh milijonov Judov v taboriščih smrti, še en organizator holokavsta Adolf Eichmann (rojen v Nemčiji) in Amon Göth (glavni negativec iz filma Schindlerjev seznam režiserja Stevena Spielberga).
Nemci na Slovenskem navdušeni nad hitlerjanstvom
Tudi na Slovenskem so bili pripadniki nemške manjšine, zlasti mlajši, zelo nacistično usmerjeni. To velja tudi za kočevske Nemce, ki so brez večjih zadržkov sodelovali v projektu etnocida nad Slovenci, ko so se malce s težavo, a večinoma po lastni volji preselili s Kočevskega v Obsotelje in Posavje, na kmetije, od koder so prej nemški okupatorji izgnali Slovence (v Srbijo, na Hrvaško ali v nemški rajh).
Avstrijski Nemci in tudi v Sloveniji živeči Nemci so bili tako med drugo svetovno vojno pomemben del nacističnega etnocidnega projekta izbrisa Slovencev. Ta etnocid so nacisti hoteli doseči z razkosanjem slovenskega ozemlja med več držav, z množičnim izgonom več sto tisoč Slovencev z nemškega okupacijskega območja in prisilnim ponemčenjem preostalih Slovencev.
Avstrija postane prva Hitlerjeva žrtev, avstrijski Nemci pa postanejo Avstrijci
Glede na to, kako močno je bila Avstrija prežeta z nacizmom, je seveda na prvi pogled manjše presenečenje, da so se po drugi svetovni vojni Avstrijci začeli šteti za prvo žrtev nacizma – in sicer zaradi anšlusa, tj. priključitve Avstrije nemškemu rajhu leta 1938.
Po razkosanju Jugoslavije in slovenskega narodnega ozemlja, ki je bilo del Jugoslavije, so Nemci zagnali veliko izganjanje Slovencev z ozemlja, ki je po razkosanju pripadlo rajhu. Nemci so zato, da bi čim prej izvedli etnocid oziroma raznarodovanje Slovencev, želeli izgnati od 220 tisoč do 260 tisoč Slovencev. Načrtovali so izgon ene tretjine slovenskega prebivalstva Spodnje Štajerske in polovice slovenskega prebivalstva Gorenjske. Partizanski odpor in upehanje nemškega vojnega stroja sta povzročila, da so Nemci, potem ko so izgnali okoli 80 tisoč Slovencev, odložili ta načrt. Na fotografiji: Adolf Hitler v Mariboru 26. aprila 1941.
Obenem so se avstrijski Nemci iz popolnoma pragmatičnih razlogov po drugi svetovni vojni prelevili v pripadnike novega političnega naroda – Avstrijce. V tem pogledu so Avstrijci ena od najmlajših evropskih nacij.
Kdo so bili Avstrijci pred prvo svetovno vojno
Pred prvo svetovno vojno je pojem oziroma ime Avstrijci namreč zajemalo vse prebivalce habsburških dežel, ne glede na njihovo jezikovno ali etnično identiteto. Avstrijska državna identiteta je torej v tistem času vključevala tudi Slovence.
Če gremo daleč nazaj v zgodovino (v srednji vek), pa je pojem Avstrije najprej povezan z območjem današnjih avstrijskih dežel Spodnje in Zgornje Avstrije. Avstrija (Austria) je latinizirana oblika izvirnega imena Österreich (Ostarrichi v stari visoki nemščini), kar pomeni Vzhodna dežela oziroma vzhodni del vojvodine Bavarske. To je območje, ki je bilo med 6. in 9. stoletjem del avarskega imperija in na katerem so živeli tudi Slovani, v poznejših stoletjih pa je bilo v času srednjeveške nemške kolonizacije ponemčeno.
Usodna Moskovska deklaracija
Avstrijci – govorimo o nekdanjih avstrijskih Nemcih in ne o Avstrijcih v pomenu besede pred prvo svetovno vojno – so spretno izkoristili Moskovsko deklaracijo iz oktobra 1943, ko so ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija anšlus Avstrije leta 1938 (ki ga je večina avstrijskih Nemcev sprejela z navdušenjem) razglasile za ničen in napovedale obnovo Avstrije z mejami iz leta 1938. Še več, Avstrijo so celo razglasile za prvo svobodno državo, ki je bila žrtev Hitlerjeve agresije.
Moskovska deklaracija Američanov, Sovjetov in Britancev oktobra 1943 je obljubila obnovo Avstrije v mejah iz leta 1938. To je pomenilo, da Slovenci nismo več mogli upati, da bo po vojni del avstrijske Koroške, kjer je živela slovenska manjšina, postal del matične domovine. Na fotografiji: partizani na Gosposvetskem polju maja 1945. Avstrijska državnost je bila obnovljena leta 1955.
Ta deklaracija, katere namen je bil vnesti razkol med avstrijskimi Nemci in drugimi Nemci, da bi čim bolj oslabili nacistično Nemčijo, je tudi pomenila konec upanja, da bo območje Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina, postalo del t. i. Zedinjene Slovenije.
Slovenski partizani na Gosposvetskem polju
Maja 1945 so slovenski partizani prišli vse do Gosposvetskega polja, a so se morali umakniti, ker niso imeli podpore nobene od zmagovitih velesil za spremembo meja, začrtanih po koroškem plebiscitu leta 1920.
