Četrtek, 15. 1. 2026, 13.01
7 ur, 13 minut
Danski politik napoveduje: To bo vojna, Američani bodo morali na Grenlandiji streljati na danske vojake
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
Rasmus Jarlov, ki je predsednik danskega parlamentarnega odbora za obrambo, napoveduje, da se danski vojaki na Grenlandiji v primeru ameriškega napada ne bodo preprosto predali, ampak bodo branili otok pred Američani.
Danska je bila desetletja tesna zaveznica ZDA. Bila je ustanovna članica Nata leta 1949, na Grenlandiji je od leta 1941 dovolila ameriška vojaška oporišča, v vojni v Afganistanu je glede na število prebivalcev izgubila več vojakov kot ZDA. Toda zdaj, ko ji Donald Trump grozi z zasedbo Grenlandije, ji to ne pomaga kaj dosti. Danski konservativni politik Rasmus Jarlov, nekdanji minister, zdaj pa vodja odbora za obrambo v danskem parlamentu, napoveduje, da danski vojaki ne bodo položili orožja pred ameriškimi vojaki, ampak se bodo branili, tudi za ceno izgub svojih življenj.
Rasmusu Jarlovu se zdi noro in absurdno, da se morajo sprijazniti s tem, da najbolj neposredna grožnja varnosti Danske zdaj prihaja od ene njenih najbližjih zaveznic – ZDA. V pogovoru za britanski medij New Statesman je dejal, da še vedno ne verjame, da je ameriški vojaški napad na Grenlandijo najverjetnejši scenarij.
"To ne bo nekrvav pohod, to bo vojna"
Glede na ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa je to scenarij, ki ga mora Köbenhavn jemati resno. Ob tem je Jarlov povedal, da morebitni ameriški vojaški prevzem Grenlandije ne bo nekrvav pohod, kot ga napovedujejo mnogi komentatorji.
"Da bi (Američani, op. p.) dobili Grenlandijo, bi morali streljati na ljudi," je poudaril Jarlov in dodal: "Če bi Američani dejansko napadli grenlandsko vojsko, če bi poskušali prevzeti družbo, policijo, sodišča in upravljati Grenlandijo kot ameriško ozemlje, bi to pomenilo vojno."
"Danski vojaki se ne bodo predali ameriškim"
Opozoril je, da naj ne domnevamo, da se bo dansko vojaško osebje na Grenlandiji, ne glede na to, kako številčno bo, preprosto predalo ameriškim silam.
"Danski vojaki, ki so tam zgoraj, bi se morali boriti proti Američanom. Torej bi morali (ameriški vojaki, op. p.) postreliti ljudi, ki Američanom nikoli niso storili absolutno ničesar, razen da so bili zelo, zelo zvesti zavezniki," je še dejal Jarlov za New Statesman.
Jarlov na družbenem omrežju X:
The USA already has a defence agreement with Denmark that gives them exclusive and full military access to Greenland. But they are not using it. They have downgraded their presence by 99%.
— Rasmus Jarlov (@RasmusJarlov) January 7, 2026
Now, apparently, they are telling their base that they need to invade and annex Greenland… pic.twitter.com/3b6d5HkuTZ
Francoski vojaki so že na Grenlandiji
V zadnjih dneh, ko se ameriške zahteve po Grenlandiji stopnjujejo, so številne evropske države podprle Dansko, tudi z napovedjo napotitve svojih vojakov na Grenlandijo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na družbenem omrežju X zapisal, da so prvi vojaki že na poti in da jih bo še več sledilo.
Tudi nemško ministrstvo za obrambo je napovedalo, da bo poslalo vojake, in to opisalo kot izvidniško misijo za preučitev okvira za morebitne vojaške prispevke v podporo Danski pri zagotavljanju varnosti v regiji, piše nemški medij Focus.
Macron je govoril o skupnih vajah, ki jih organizira Danska pod imenom Arktična vzdržljivost. Svojo udeležbo na vajah sta obljubili tudi Švedska in Norveška.
Za nakup Grenlandije do 602 milijardi evrov?
Poleg vojaške rešitve ameriški predsednik Trump razmišlja o nakupu Grenlandije. Po poročanju NBC News bi to ZDA lahko stalo do 700 milijard dolarjev (602 milijardi evrov). Nakup 2,1 milijona kvadratnih milj velikega otoka bi tako predstavljal več kot polovico letnega proračuna ameriškega obrambnega ministrstva. Grenlandija in Danska sta sicer že večkrat poudarili, da otok ni na prodaj.
Po poročanju NBC News je druga možnost vključitev Grenlandije v tako imenovani dogovor o svobodni združitvi. Takšen sporazum bi ZDA v zameno za finančno podporo podelil pravico do širitve svoje varnostne prisotnosti tam. ZDA so že sklenile podobne sporazume z Marshallovimi otoki in Republiko Palav. Po poročanju NBC News bi ta možnost prav tako izpolnila Trumpovo vizijo ameriške prevlade na zahodni polobli, vendar bi stala bistveno manj kot 700 milijard dolarjev (602 milijardi evrov).
