Sreda, 14. 1. 2026, 20.23
1 mesec
Pogovori v Beli hiši hitro končani, Nemčija, Francija, Švedska in Norveška na Grenlandijo pošiljajo vojsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,55
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt sta se v sredo v Washingtonu sestala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom, a pogovori niso prinesli zbližanja stališč. Ameriški predsednik Donald Trump se je pred srečanjem sicer ostro odzval na besede grenlandskega premierja Jensa-Frederika Nielsena, ki je povedal, da prebivalci Grenlandije ne želijo postati del ZDA in bi raje ostali pod okriljem Danske. Medtem je švedski premier Ulf Kristersson sporočil, da bodo svoji sosedi Danski priskočili na pomoč in na Grenlandijo poslali vojaško osebje. Podobno naj bi storile tudi Francija, Nemčija in Norveška.
20.38 Danska po srečanju v ZDA verjame v možnost dogovora glede Grenlandije
20.14 Bolton: "Trumpov prevzem Grenlandije bi bil katastrofa za Združene države"
18.38 Švedski premier: na Grenlandijo pošiljamo vojake
18.25 V Washingtonu zaključeni pogovori o Grenlandiji
14.12 Trump: Nato bi postal bolj učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA
11.12 Francija bo na Grenlandiji odprla konzulat
8.36 Grenlandci in Danci proti priključitvi ZDA
20.38 Danska po srečanju v ZDA verjame v možnost dogovora glede Grenlandije
Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen
Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.
Rasmussen, ki se je srečanja v ZDA udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne", poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.
Glede teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski zunanji minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče".
Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar Danska pri tem ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije.
"Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt.
Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.
Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih.
Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri.
20.14 Bolton: "Trumpov prevzem Grenlandije bi bil katastrofa za Združene države"
V intervjuju za Euronews je nekdanji svetovalec Donalda Trumpa za nacionalno varnost John Bolton ostro kritiziral svojega nekdanjega šefa zaradi groženj, da bo "tako ali drugače" zasegel Grenlandijo.
"Mislim, da že samo govorjenje o uporabi vojaške sile ZDA stane toliko, kot si sploh ne morete izračunati, v smislu zaupanja, dobre vere in našega ugleda," je Bolton dejal v pogovorni oddaji Euronews 12 Minutes With.
"Mislim, da je to katastrofa za Združene države," je dodal. Po njegvbem mnenju bi bilo še neskončno huje, če bi poskusil uporabiti vojaško silo, saj bi to za ZDA pomenilo politični potres."
Bolton je citiral najnovejšo anketo Reutersa/Ipsosa v ZDA, po kateri le osem odstotkov vprašanih podpira uporabo sile za prevzem Grenlandije. "Rad bi vprašal teh osem odstotkov, ali sploh vedo, kje je Grenlandija," je Bolton dejal le nekaj ur pred sestankom danske delegacije z visokimi ameriškimi uradniki v Beli hiši.
Nasprotno pa več kot 80 odstotkov Grenlandcev nasprotuje pridružitvi ZDA, kaže ločena anketa.
Bolton je zunanjepolitični jastreb, ki je služil več republikanskim administracijam na visokih položajih. Od aprila 2018 do septembra 2019 je bil Trumpov svetovalec za nacionalno varnost. Njegov sloves držanja trde linije glede Irana, Severne Koreje, Kitajske in Venezuele se je takrat ujemal s Trumpovo konfrontacijsko retoriko.
Toda potem so si kljub površinski povezanosti njun način vladanja in politični cilji prišli navzkriž. Po Boltonovem odstopu se je njun odnos sprevrgel v odkrito sovražnost, drug drugega sta obtoževala nesposobnosti.
Bolton je od takrat postal eden najvidnejših Trumpovih republikanskih kritikov, zlasti glede Nata, Rusije in Ukrajine, pa tudi demokratičnih norm in pravne države. Dejal naj bi, da Trump ni primeren za predsednika, četudi sam ostaja konzervativen glede svojih političnih stališč.
18.38 Švedski premier: na Grenlandijo pošiljamo vojake
Prevod objave švedskega premiera na omrežju X
Švedski premier Ulf Kristersson je popoldne sporočil, da bo na Grenlandijo danes pripotovalo več častnikov švedskih oboroženih sil. "So del skupine iz več zavezniških držav. Skupaj se bodo pripravljali na dansko vojaško vajo Operacija Arktična vzdržljivost. Švedska na zahtevo Danske pošilja osebje oboroženih sil," je zapisal v objavi na omrežju X.
Švedska je od leta 2024 članica Nata, potem ko se je po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti. Za pridružitev zavezništvu se je odločila kmalu po ruskem napadu na Ukrajino.
Denmark’s Ministry of Defense, in coordination with the Government of Greenland and other NATO Allies, has announced that there will be an “increased military presence” in and around Greenland beginning today, including aircraft, ships, and soldiers of the Danish Armed Forces, as… pic.twitter.com/WYX4HvYYeG
— OSINTdefender (@sentdefender) January 14, 2026
V novi izjavi je danska vojska sporočila, da bo od danes naprej bo "na Grenlandiji in v njeni okolici razširjena vojaška prisotnost".
Na območje otoka naj bi Nemčija, Francija, Švedska in Norveška napotile vojaška letala, plovila in vojake ter tesno sodelovale z Dansko pri zagotavljanju varnosti na arktičnem območju.
Medtem še več olja na ogenj prilivajo tudi Tumpovi ministri. Notranji minister Doug Burgum je na omrežju objavil zemljevid, ki Grenlandijo in njeno prestolnico Nuuk prikazuje kot del ameriškega ozemlja.
https://t.co/Q7yHxrwWf0 pic.twitter.com/7HsjIvC7DH
— Secretary Doug Burgum (@SecretaryBurgum) January 14, 2026
18.25 V Washingtonu zaključeni pogovori o Grenlandiji
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt sta se danes v Washingtonu sestala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Po poročanju tiskovne agencije AP se je srečanje, v ospredju katerega so bile ameriške zahteve po priključitvi Grenlandije, po manj kot eni uri že končalo.
Rasmussen in Motzfeldt bosta predvidoma ob 19. uri po srednjeevropskem času imela novinarsko konferenco, poroča britanski BBC.
Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo.
Po Trumpovih besedah je to v njihovem nacionalnem interesu, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska.
Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, vendar je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu Grenlandije.
Prebivalci otoka, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen. Trumpovi ideji pa nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata.
14.12 Trump: Nato bi postal bolj učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA
Nato bi postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA, je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump. Omenil je tudi, da je pridobitev Grenlandije ključnega pomena za izgradnjo ameriškega protiraketnega sistema t.i. zlate kupole.
Denmark is deploying an “advance command” to Greenland consisting of military material support and forward personnel, ahead of a large force from the Army that is expected to arrive soon on the territory, in addition to aircraft from the Royal Danish Air Force, according to the… pic.twitter.com/gLynUtrRfn
— OSINTdefender (@sentdefender) January 14, 2026
V objavi je izpostavil, da bi Nato ZDA moral utirati pot do pridobitve Grenlandije, sicer jo bosta zavzeli Rusija ali Kitajska. "ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti. Je ključnega pomena za zlato kupolo, ki jo gradimo," je zapisal ameriški predsednik.
"Vojaško gledano brez ogromne moči ZDA, ki sem jo v veliki meri zgradil v svojem prvem mandatu in ki jo sedaj dvigujem na nov in še višji nivo, Nato ne bi bil učinkovita sila ali odvračalno sredstvo - niti približno!" je poudaril Trump. Prepričan je, da Nato "postane veliko bolj močan in učinkovit z Grenlandijo v rokah Združenih držav".
11.12 Francija bo na Grenlandiji odprla konzulat
Francija bo 6. februarja odprla konzulat na Grenlandiji, je danes sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je v luči zahtev ameriškega predsednika po priključitvi Grenlandije ZDA potezo označil za "politični signal".
Odločitev o odprtju konzulata je Francija sprejela lani poleti, ko je otok obiskal predsednik Emmanuel Macron, je za francoski radio RTL, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, spomnil Barrot. "Sam sem šel tja konec avgusta, da bi postavil temelje za ta konzulat, ki se bo odprl 6. februarja," je dodal. "Gre za politični signal, ki odraža željo po večji prisotnosti na Grenlandiji, tudi na znanstvenem področju," je dejal.
Barrot je ponovil, da Grenlandija ni naprodaj, in dejal, da morajo ZDA prenehati z izsiljevanjem Grenlandije in izražanjem želje po nadzoru nad avtonomnim danskim ozemljem. "Grenlandija noče biti v lasti, pod upravljanjem (...) ali integrirana v ZDA. Grenlandija se je odločila za Dansko, Nato in Evropsko unijo," je poudaril.
13.29 Grenlandci in Danci proti priključitvi ZDA
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je povedal, da prebivalci Grenlandije ne želijo postati del ZDA in bi raje ostali pod okriljem Danske.Trumpovi ideji o priključitvi Grenlandije ZDA nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata. Predsednica danske vlade Mette Frederiksen je na skupni novinarski konferenci z grenlandskim premierjem v torek poudarila, da želi Danska okrepiti sodelovanje na področju varnosti v Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in z arktičnimi državami v Natu.
"Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki," je minister Lund Poulsen zapisal v izjavi, poslani francoski tiskovni agenciji AFP. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih aktivnostih v letu 2026.
Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA. Te so si med drugo svetovno vojno zagotovile pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostale na otoku, kjer imajo trenutno tudi delujoče vesoljsko oporišče.
Srečanje v Beli hiši
O ameriških zahtevah po priključitvi otoka bodo danes govorili v Beli hiši, kjer se bosta danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt srečala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom, navaja STA.
Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo. Po Trumpovih besedah je to v njihovem nacionalnem interesu, saj želijo zagotoviti, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska. Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, a je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu.
V Washingtonu so sicer želeli Grenlandijo zaradi njene strateške lege pred tem odkupiti ali prevzeti najmanj štirikrat, prvič leta 1867 po nakupu Aljaske. Med drugo svetovno vojno so si Američani zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostali na otoku, kjer imajo trenutno poleg več zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne tudi delujoče vesoljsko oporišče.
V ameriškem senatu predlog za prepoved priključitve ozemlja Nata
V ameriškem senatu je bil medtem vložen predlog, ki bi vladi predsednika Trumpa prepovedal priključitev, okupacijo ali siceršnji nadzor nad ozemljem zaveznice iz vrst Nata brez strinjanja partnerske države. Predlog zakona sta sredi vse izrazitejših teženj ZDA po nadzoru nad Grenlandijo v torek vložili demokratska in republikanska senatorka, navaja STA.
Senatorki Lisa Murkowski iz vrst republikancev in demokratka Jeanne Shaheen sta v predlogu posvarili pred oslabitvijo kohezije severnoatlantskega zavezništva in spodkopavanjem prizadevanj za zoperstavljanje grožnjam Rusije in Kitajske. "Nato ostaja najuspešnejše obrambno zavezništvo v zgodovini in njegova kredibilnost je odvisna od skupnega razumevanja, da bodo države članice spoštovale in branile suverenost druga druge," sta zapisali senatorki.
Glede na predlog zakona ameriška vlada za dejanja, usmerjena proti ozemlju zveze Nato, ne bi smela uporabiti sredstev obrambnega ali zunanjega ministrstva. Ameriški predsednik ima namreč v zunanji politiki veliko manevrskega prostora, glavno besedo pri porabi proračunskih sredstev pa imata oba domova kongresa.
Zaenkrat sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni jasno, ali ima predlog realistične možnosti za uspeh v senatu in nato še predstavniškem domu. Enako velja za podoben predlog, ki je bil s podporo nekaj več kot 20 kongresnikov vložen v predstavniškem domu.
