Sobota, 7. 3. 2020, 18.36
4 leta, 1 mesec
V oranžnih majicah po Sloveniji telovadi že 210 skupin
"Od časopisa in kave nimaš ničesar, od telovadbe in kave pa zelo veliko" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
6
Marsikje lahko vsako jutro opazujemo aktivne upokojence in starostnike, ki na prostem telovadijo v oranžnih oblačilih. Pravijo, da je to recept za dolgo življenje, saj je med njimi veliko starostnikov, tudi starejših od 90 let. Pred 14 leti je začela telovaditi skupina v Celju, danes pa dan s telovadbo začenja že 210 skupin Šole zdravja po vsej Sloveniji, še sedem jih nastaja. V jutranjo telovadbo je tako vključenih že okrog 4.500 članov, vzdušje pa smo preverili tudi mi, in sicer v skupini v Dravljah, ki letos praznuje deseto obletnico.
Njihov prepoznavni znak je oranžna barva, razgibavajo pa se vsako jutro, razen ob nedeljah in praznikih, čeprav se nekatere skupine dobijo tudi takrat. Srečujejo se praviloma zunaj na prostem, v domačem kraju udeležencev v vseh letnih časih, v primeru dežja pa se mnogi, tako kot skupina v Dravljah v Ljubljani, umaknejo pod nadstreške, v prostore krajevnih skupnosti in podobno. Razgibavajo jih usposobljeni prostovoljci, v vsaki skupini pa jih je več, da program poteka nemoteno tudi v primeru odsotnosti.
Zaščitni znak udeležencev Šole zdravja so pozitivna oranžna oblačila.
Ker je namen šole posameznikom dati osnovne napotke, kako doseči čim boljše in zdravo življenje, organizirajo tudi poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih izvajajo strokovnjaki z različnih področij.
Vaje so lahke, tako da jih lahko izvaja vsak.
Jutranje razgibavanje v vsako slovensko vas
Prizadevajo si, da bi jutranje razgibavanje pripeljali v vsak kraj v Sloveniji. "Spremljamo regijsko pokritost s skupinami po vsej Sloveniji in vemo, katere regije še niso pokrite in v katerih občinah še nismo prisotni. Ministrstvo za zdravje je pred leti prepoznalo naš projekt kot zelo dober, ker preventivno skrbimo za zdravje vseh državljanov, zato nas podpirajo in nam pomagajo pri uresničitvi našega cilja, ki je, da bi prišli v vsak slovenski kraj in vsako vas," je povedala predstavnica in promotorka Šole zdravja Neda Galijaš.
"Moraš telovaditi, drugače zarjaviš"
V Dravljah bodo 15. oktobra praznovali deseto obletnico. Imajo okoli 60 članov, običajno pa se jih vsako jutro zbere okoli 30. Na dan našega obiska so zaradi dežja telovadili v dvorani Krajevne skupnosti Dravlje, a tega ne marajo preveč, saj jim hitro postane vroče kljub oranžnim kratkim rokavom.
Ustanoviteljica skupine v Dravljah Angelca Škripec se še zelo dobro spominja prvega dne, ko je na telovadbo prišlo le šest udeležencev.
Dan so začeli s skupnim pozdravom, sledila je krajša skupinska masaža, po telovadbi pa so zapeli svojo himno, ki jo je sestavila in uglasbila nekdanja članica Ana Perko, si povedali nekaj šal ter se v smehu in dobri volji po pozdravu razšli.
"Imamo tudi kar veliko starostnikov. Dvajset je tistih, ki so stari nad 80 let, nekaj je tudi udeležencev, ki so starejši od 90, tudi 94-letnica redno prihaja na telovadbo," je povedala ustanoviteljica skupine v Dravljah Angelca Škripec.
Ob pogovoru s skupino nam udeleženci povedo, da jim telovadba vsako jutro pomeni zelo veliko, postala je njihov življenjski slog. Predstavlja jim tudi red, da vsako jutro zgodaj vstanejo in dan začnejo s telovadbo. Pomembna jim je tudi zato, da se lahko družijo in kaj novega izvejo, po telovadbi gredo pogosto na kavo, skupaj praznujejo rojstne dneve, zabavo bodo imeli tudi oktobra ob desetletnici.
Moraš telovaditi, drugače zarjaviš, so nam dejali udeleženci. "Ne gre drugače. Od časopisa in kave doma nimaš ničesar, od telovadbe in kave pa zelo veliko," je dodala Mimica Harakovič, ki na telovadbo hodi že šest let in je desna roka Škripčeve.
Moraš telovaditi, drugače zarjaviš, so nam dejali udeleženci, ki so se na telovadbi dobro pretegnili in ogreli za lepši začetek dneva.
Projekt je začel zdravnik, ki je videl, da pisanje receptov ni rešitev
Idejni vodja in ustanovitelj projekta je doktor Nikolay Grishin. Kot zdravnik je namreč opazil, da pisanje receptov ni rešitev za izboljšanje zdravja ljudi ter da se ti premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade. Po večletnem razmišljanju o tem, kako pomagati preprostemu človeku, je februarja 2006 v Celju ustanovil prvo skupino Šole zdravja. Njegove vaje 1.000 gibov danes vsako jutro dela okoli 4.500 ljudi.
"Gospod Nikolay Grishin še vedno sodeluje z nami, saj gre za idejnega vodjo in enega od treh ustanoviteljev društva – poleg njega sta še Ema Perkovič in Zdenka Katkič. Glede na zasedenost v njegovi ordinaciji - je zelo dober manualni terapevt in nevrolog – sicer nima toliko časa, da bi obiskoval skupine, pripravlja pa strokovna predavanja, ki jih organiziramo po vsej Sloveniji. Dvorane ob njegovih predavanjih vedno pokajo po šivih, saj ima zelo zanimiv pristop, obogaten s praktičnimi prikazi," pove Galijaševa.
Po jutranjem pozdravu se na kratko tudi zmasirajo.
Moških je v skupinah le deset odstotkov
Zanimivo je, da je v skupinah velika večina žensk, med vsemi udeleženci je moških le deset odstotkov, nekatere skupine so povsem ženske. Tudi ob našem obisku v Dravljah je bilo v skupini le nekaj moških, čeprav so povedali, da jih je med člani sicer več.
Odgovora na to, zakaj je moških toliko manj, v Šoli zdravja nimajo, menijo pa, da ni tako le v njihovem programu, temveč se moški na splošno slabo odzivajo na podobne dejavnosti. Pred časom so pripravili tudi video, v katerem na vadbo vabijo moško populacijo, a kot pravijo, se jim ne zdi, da bi zato imeli večji obisk moških.
"Imamo sicer različne razlage o tem, zakaj se moški ne odzivajo, na primer to, da na telovadbo hodi samo žena, ne pa tudi mož, ker se upirajo neki ideji, da bi jih morda žena nadzorovala, oziroma obratno, ne želijo oni 'nadzorovati' nje. Zgodi se tudi, da se za telovadbo v skupinah odločita oba, ampak telovadita v dveh različnih skupinah in podobno," pove Galijaševa.
"Moških je verjetno manj zato, ker smo ženske bolj odprte za takšne stvari. Oni so raje v barih," meni Angelca Škripec.
Jutranjih 1000 gibov za boljše zdravje in manjše stroške zdravstvene blagajne
Kot pojasnjujejo v Šoli zdravja, njihove aktivnosti zelo pozitivno vplivajo na člane, zato jih že več let podpira tudi ministrstvo za zdravje.
"Ljudi spodbujamo h gibanju ter večji telesni aktivnosti, druženju in sklepanju novih prijateljstev, izboljšuje se njihovo zdravstveno stanje, tako telesno kot duševno. Z aktivnim življenjskim slogom, ki ne zahteva nujno telesno rekreativnega udejstvovanja, se zmanjšujejo možnosti pojava bolezni in/ali nastanka resnih zapletov," pojasnjuje Galijaševa ter dodaja, da se na ta način izboljšuje splošna kakovost življenja posameznika in večjih skupin prebivalstva vseh starosti.
Udeleženec lahko postane vsak, letna članarina pa znaša 20 evrov.
"Na podlagi anket, te pogosto delamo s člani novih skupin, ki telovadijo vsaj pol leta in več, z veliko zanesljivostjo lahko sklepamo, da izboljšanje ravnotežja, sklanjanja, prepogibanja, počepov na celih stopalih in vsega drugega vsekakor vpliva na izboljšanje in vzdrževanje zdravstvenega stanja udeležencev redne jutranje telovadbe 1000 gibov. To jim omogoča večjo gibljivost in skrb zase tudi v starosti," pove Galijaševa in poudari, da posledično to med vsemi pozitivnimi učinki pomeni tudi zmanjševanje stroškov zdravstvene blagajne.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij z našega obiska Šole zdravja v Dravljah.
6