nesreča
promet
Nedelja, 6. 7. 2025, 12.56
5 ur, 46 minut
Ali kolesarji lahko vozijo 'vštric'? Še poznate vsa pravila?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Dobro poznate kolesarska pravila in se jih držite? Mimogrede vas lahko oglobijo, tudi za več kršitev hkrati. Fotografijo kolesarja na avtocesti je 3. septembra 2024 posnel bralec Siol.net.
Kolo je za mnoge eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Odrasli ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo, pri čemer pa včasih pozabijo na kolesarska pravila, bonton in obnašanje na cesti. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev in v najhujših prometih nesrečah so v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolo brez zvonca, vožnja brez držanja krmila kolesa, vzporedna vožnja kolesarjev, nepravilno prehitevanje ... Zbrali smo predpise in nasvete, ki naj bi jih poznal in tudi upošteval vsak kolesar.
Da so kolesarji v cestnem prometu bolj ogroženi kot drugi udeleženci, je dejstvo. Slabše so vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.
Pri Policijski upravi Ljubljana so za Siol.net pojasnili, da so vozniki koles, ki so udeleženi v najhujših prometnih nesrečah, v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Prometne nesreče najpogosteje povzročijo zaradi:
So pa kolesarji lahko tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Njihovo vožnjo pogosto ovirajo nepravilno parkirana vozila.
- nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak "stop" ali znak "križišče s prednostno cesto" velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil),
- pogostega neprilagajanja hitrosti stanju in lastnostim ceste, še posebno na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.
40 evrov za vožnjo 'vštric'
Najpogostejše kršitve kolesarjev so vožnja v rdečo luč na semaforju, vožnja po površini, ki ni namenjena za kolesarje, vožnja po levi strani, vožnja brez čelade, vožnja brez prižganih ustreznih luči ob zmanjšani vidljivosti ali temi in vožnja z neprilagojeno hitrostjo. Večina glob znaša 40 evrov.
Kolesarji morajo voziti eden za drugim, razen na kolesarski poti, kjer lahko vozita dva vzporedno, če širina poti to omogoča. Globa za vožnjo 'vštric' je 40 evrov.
Izjema so kolesarji z licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, ki smejo za nastope na organiziranih kolesarskih tekmovanjih ali pri izvedbi treninga na javni cesti voziti tudi po dva vzporedno, ne pa na primer, če je zmanjšana vidljivost ali ponoči.
Organizirana kolona voznikov koles, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri voznike oziroma dva para koles.
80 evrov za voznika zaradi neprimernega prehitevanja
Voznik mora pri prehitevanju zagotoviti varno bočno razdaljo, ki je najmanj 1,5 metra, kadar prehiteva kolesarja, mopedista, pešca, uporabnika lahkega motornega vozila ali e-skiro. To pomeni, da morajo vozniki avtomobilov pri prehitevanju kolesarja ohraniti minimalno bočno razdaljo 1,5 metra, kjer je to mogoče in varno. Če ne boste upoštevali ustrezne bočne razdalje med prehitevanjem, vas čaka globa 80 evrov.
Kratek video o pravilnem prehitevanju kolesarjev so pred časom posneli v Agenciji za varnost prometa:
Zakon izrecno ne določa natančne "medvarnostne razdalje" med kolesarji, kot na primer to velja za motorna vozila, vendar pa mora udeleženec voziti na takšni razdalji od drugega vozila, da lahko pravočasno ustavi, če se promet pred njim ustavi ali upočasni. To načelo velja tudi za kolesarje: voziti morajo na zadostni razdalji drug od drugega, da lahko varno ustavijo. Globa sicer znaša 40 evrov.
Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec.
Pravila, ki jih morajo upoštevati kolesarji
Pravil, ki jih morajo upoštevati kolesarji, je ogromno, vandar kolesarji pogosto na kakšnega radi pozabijo. Pri policiji so opozorili na sledeče:
- Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake.
- Ne vozite pod vplivom alkohola!
- Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen.
- Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebno tam, kjer so označene kolesarske steze.
- Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze.
- Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu vozišča.
- Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
- Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim.
- Kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vozijo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji.
- Promet skrbno opazujte in predvidevajte ravnanje drugih udeležencev.
- Še posebno pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo.
- V križiščih bodite še posebno previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, da so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje stopite s kolesa in pojdite čez križišče peš.
- Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec.
- Ponoči poskrbite, da boste še vidnejši (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva so svetla oblačila).
Nikoli ne smete: krmila kolesa izpuščati iz rok, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji, ali voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače, še opozarjajo pri policiji.
- Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri.- Če je treba, za svojo varnost raje ustavite in pustite vozilo/a mimo.
- Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno.
- V obvezno opremo kolesa spadajo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki na pedalih, brezhibna zadnja in sprednja zavora in bočni odsevniki.
- Na kolesu je priporočljivo imeti distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež in ogledalo.
- Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Čelado priporočamo tudi odraslim kolesarjem.
Za otroke veljajo posebna pravila
Samostojno lahko otroci na cesti v prometu vozijo, ko so stari najmanj osem let in imajo pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, ali osebe, starejše od 14 let.
Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik.
Če otrok do 14. leta nima opravljenega kolesarskega izpita, sme v cestnem prometu voziti le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka.
Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa.
Udeleženci prometnih nesreč najpogosteje starejši kolesarji
Statistični podatki policije kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, predvsem starejši od 65 let.
Pogosto so premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo in vidijo ter se počasneje ustrezno odzovejo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah.
To ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti, vendar pa jim policisti svetujejo, naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu, naj se izogibajo vožnji ponoči, posamezne vožnje naj bodo krajše, izogibajo pa naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa naj se starejši izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez, in naj uporabljajo zaščitno kolesarsko čelado, pa čeprav je obvezna le do 18. leta starosti.
Vsak trk ali padec s kolesom lahko namreč povzroči poškodbe glave, ki puščajo trajne posledice. Čelada lahko poškodbe glave ublaži od 40 do 70 odstotkov.
