Nedelja, 17. 11. 2019, 13.26
4 leta, 11 mesecev
Dan na ekološki kmetiji Stražar se začne ob štirih zjutraj #video
Eko kmetija Stražar je velika 12 hektarjev, njihova glavna dejavnost pa je ekološko pridelovanje žit. Ta zmeljejo na svojem mlinu na kamne, ki je eden od največjih v Sloveniji. Za hobi imajo sicer še dva konja, sicer pa se ukvarjajo samo z žitaricami. Mlinarstvo je družinski projekt, ki zahteva veliko časa in truda, njihov dan se zato začenja ob štirih zjutraj.
David Stražar je začel mleti skupaj z očetom. Ko je bil star okoli 15 let, so mlin sestavili v manjši hiši v Škocjanu, v kateri si je Davidova družina kasneje uredila dom, mlin pa so preselili v hišo na koncu dvorišča. Na njihovem posestvu, do katerega je od izvoza Krtina na štajerski avtocesti le pet minut vožnje, sta še hiša njegovih staršev in 400 let stara hiša, ki je ne uporabljajo.
Ko je David prevzel kmetijo in ustanovil podjetje, mu je pri vsem pomagal oče. Lotil se je razvoza po Sloveniji in danes zalagajo restavracije, ekološke trgovine, pekarne, vrtce in šole.
Ekološkemu kmetovanju so se posvetili pred sedmimi leti
Sprva so se ukvarjali s konvencionalno pridelavo in predelavo, pred sedmimi leti pa so posvetili ekološkemu kmetovanju in se tudi z mlinom preusmerili v zgolj ekološko predelavo.
Že od vsega začetka sta bila tako njegova mama kot oče za to, da bi kmetovali ekološko. "Najpomembneje je, da si sam ozaveščen. Pri nas tudi vse drugo, kar kupujemo v trgovini, kupujemo ekološko. Najprej moraš sam to uporabljati, šele nato lahko ekološke izdelke ponudiš naprej potrošnikom," je prepričan David.
Njegov sin Luka je med našim obiskom pridno mlel piro. Skupaj z mlajšo sestrico Sofijo se zelo rada zamotita z delom v mlinu.
"Sejemo vse vrste žit, pridelujemo nekaj vrst semen, na primer sončnice, lan, buče. V mlinu se melje samo bio moka, delamo kaše, kosmiče, delamo pa tudi hladno stiskano olje, na novo smo začeli lani izdelovati tudi testenine in pečemo bio medenjake. Kar je v našem razstavnem prostoru, se vse prideluje in predeluje pri nas. Žita in semena, ki nam manjkajo, kupujemo od slovenskih kmetij," pove David in pojasni, da lahko v svojem mlinu zmeljejo tudi žito drugim ekološkim kmetijam, če imajo te certifikat.
Najpomembnejše zanje je čiščenje
Poleg mlina je v prostoru tudi poseben stroj, ki se imenuje optični selektor in žito čisti. "Deluje podobno kot rentgen in z njim pregledujemo vsa žitna zrna pred mletjem ali pred pakiranjem. Stroj izloča kamenje, škodljiva semena ali plesniva zrna, s tem pa zagotovimo, da se pakirajo in v mlinu zmeljejo le čista, zdrava zrna," pove David.
Video: "Tehnologija nam omogoča, da potrošniki dobijo zdravo živilo"
Stroj je moderna pridobitev, ki jim omogoča kakovostne izdelke. A takšna moderna pridobitev ima svojo ceno - 90 tisočakov, kar je bil za družino velik zalogaj.
"Dolgo smo ga kupovali in ga končno kupili pred približno dvema letoma. Danes si sploh ne predstavljamo, da ga ne bi bilo. Ko se pridelek melje, je zelo pomembno, da je očiščen, saj so lahko semena plevelov vmes tudi zelo škodljiva," pojasni David.
Pri programiranju stroja mu pomaga prijatelj, če pa bi bili potrebni serviserji, morajo ti priti iz Londona. Naprava je s proizvajalcem povezana na daljavo, zato lahko takoj vidijo, kaj ne deluje, in ob obisku s seboj prinesejo tudi že rezervne dele.
Tehnologija jim je omogočila, da delajo z več vrstami žita in tudi z večjimi količinami kot včasih. "V treh letih smo najmanj za 50 odstotkov razširili ponudbo. Največ delamo s pirino in ajdovo moko, to predstavlja polovico naših prihodkov, vse preostalo pa moramo imeti, da privabimo kupce," pojasni David.
Video: Z modernizacijo je vse drugače
Sistem v svojem mlinu je projektiral sam
V nadstropju nad mlinom so silosi, velike vreče žita, naprava za zdrob in povsod številne cevi. Po njih potujejo vsa žita, moka potujejo v spodnje nadstropje in nazaj gor. David je vse projektiral sam.
"Ko smo pri nas montirali mlin, je to delal monter, ki je bil takrat star 90 let. Bil sem še najstnik, a sem se takrat toliko naučil, da še danes vem zelo veliko. Zelo težko bi namreč dobil nekoga, ki bi mi vse to povedal in narisal, zato sem vse naredil sam. Kdaj so bile kakšne napake, a smo do danes vse tako izboljšali, da dela odlično," pravi David.
"Ko sem kot mladi prevzemnik prevzel kmetijo, smo od države dobili sredstva, s katerimi smo uredili dvorišče, in to je bilo vse," pove David. Vse drugo, kar je danes videti pri njih doma, je nastajalo postopoma, brez dodatnih subvencij in drugih nepovratnih sredstev. "Subvencije prejmemo za ekološko kmetovanje in te so zelo dobrodošle," pove David.
Dan se začne ob štirih zjutraj in traja do poznega večera
Nikoli si ni predstavljal, da bi počel kaj drugega kot to. Da bo delal v domačem mlinu, je vedel že okoli 13. ali 14. leta, ko sta se z očetom o tem pogovarjala in je šel s tem razlogom tudi na živilsko šolo v Maribor. "Ves čas sem imel to veselje, tudi znanje sem pridobil pri očetu. Le prakso za mlinarja sem opravljal drugje, sicer pa nikoli nisem delal drugje kot v domačem mlinu," pove David.
Doda, da je to sicer zelo lepo delo, ki ga danes ne bi počel, če mu to ne bi bilo všeč, je pa hkrati zelo naporno. "Vsak dan začenjam ob štirih zjutraj in delam do osmih zvečer. Danes sem bil že na več koncih, saj s svojimi proizvodi zalagamo restavracije in hotele po Sloveniji," je David povedal, ko smo si okoli devete ure zjutraj ogledovali njihov mlin.
Video: Delovnik se začne ob štirih zjutraj
Zaposlenih si ne morejo privoščiti, doma delata skupaj z ženo, pomaga jima tudi Davidova mama, preden je pred enim letom umrl, je Davidu še vedno veliko pomagal tudi njegov oče. "Piškote nam pomaga peči študentka, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani imamo tudi trgovino, kjer ob sobotah delam tudi sam. Zelo se je treba truditi. V Sloveniji se povečuje trend ekoloških pridelkov, a še vedno premalo, zato se je treba truditi, informirati, ljudi prepričati," pove David in doda, da to, da si dober, še ne pomeni, da bo posel tekel sam od sebe.
Izdelki imajo pri njih doma najnižjo ceno, a od te prodaje jim ostane več
V prostoru je tudi pakirnica, kjer Davidova žena Sabina prikaže, kako pozoren je treba biti tudi pri tem delu. Paziti je treba na "dobro vago", spakirajo okoli 450 kilogramskih vrečk na uro.
"Ko pakiramo za trgovine, je pakiranja veliko. A pri veletrgovcih želimo količine počasi zmanjševati, ker so naši proizvodi kakovostni in slovenski, raje bi prodali malo manj in bolje," pravi David. Pojasni, da imajo zelo nizke cene, težava veletrgovcev pa so ogromne marže, ki znašajo okoli 80 ali 90 odstotkov, od prodanih izdelkov, ki se jim tudi zbija cena, tako oni in kmetija ne dobijo veliko. Kupcem se najbolj izplača priti k njim domov, saj imajo tu najnižje cene, izdelke pa lahko kupijo tudi v njihovi spletni trgovini.
"Verjetno bi na našem mestu marsikdo odnehal. Zato si pa ne moremo privoščiti stalno zaposlenih ljudi, saj vemo, kakšni so stroški in dajatve. Delamo sami, kolikor lahko, občasno nam pomagajo študenti," pojasni David.
Če bi ves zaslužek od izdelka ostal njim, bi bilo življenje nekoliko drugačno, pravi David. "Ne bi več delali dveh delovnikov na dan, ampak bi si lahko privoščili osem ur ali najeli še drugo delovno silo, tako pa na žalost ne gre," pove David. Letos je bilo prvič, da so imeli za čas dopusta mlin za deset dni zaprt. Sprva so želeli biti na dopustu dva tedna, a so domov prišli prej.
Svoje izdelke želi ponuditi tudi skandinavskim državam
"Kapacitet imamo dovolj, da lahko izdelke ponudimo tudi tujini. V stavbi poleg mlina imamo skladišče žit, ki ga od julija do oktobra napolnimo z okoli 200 tonami, da lahko nato izdelke zagotavljamo vse leto," pove David.
Video: Največ dela v mlinu je pozimi
V prihodnosti želi svoje izdelke ponuditi tudi v tujini, predvsem meri na skandinavske države. David je namreč tam rojen, še vedno so tam tudi njegova sestra in drugi sorodniki. Kot pravi, tam kakovostne ekološke izdelke zelo cenijo, so zelo iskani in dosegajo tudi visoko ceno, zato ga zanima, kaj bi lahko dosegel tam.
Oglejte si vse utrinke z ekološke kmetije Stražar
8