Nedelja, 10. 11. 2019, 12.33
5 let, 1 mesec
Eko-socialna kmetija Korenika podeželju vrača, kar mu manjka #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
2
Eko-socialna kmetija Korenika je v Šalovcih zaživela leta 2006 na pobudo društva Mozaik in od tedaj je že popolnoma spremenila svojo podobo. Ne le, da so objekti obnovljeni in sončne barve, obdani s cvetjem in nasmejanimi ljudmi – vsak dan jih na svoje delovno mesto pride okoli 50 –, tam izdelujejo številne izdelke in so s pestro ponudbo dogodkov in aktivnosti pomemben člen podeželske lokalne skupnosti. Njihovi zaposleni prihajajo iz socialno šibkih skupin in se na Koreniki počutijo koristne, obiskovalci njihovih programov pa so zadovoljni, ker se tu lahko družijo in naučijo česa novega.
Okoli leta 2006 so najprej začeli dejavnost kot invalidsko podjetje, pozneje se je pridružil še zaposlitveni center. Poleg obstoječih objektov, ki so jih v vseh letih obnovili, zdaj obnavljajo sosednjo hišo, v kateri bo medgeneracijski center, namenjen tudi dnevnemu varstvu starejših, počasi pa čez cesto obnavljajo tudi kmetijo, ki je stara več kot sto let in tam stoji še iz časov Avstro-Ogrske. Ker lastnik nima svojcev, ima Korenika z njim pogodbo, da zanj skrbi in hišo počasi obnavlja, pozneje pa bo tudi ta del njihovega posestva.
Imajo svoj živalski vrt - upokojenega terapevtskega konja Groma, cikasto govedo, prašiče, od katerih je približno pol tone težak in okoli osem let star krškopoljski samec Viktor njihov zaščitni znak, zajce, ovce, koze in race tekačice, za katere skrbijo zaposleni s svojim mentorjem. Ker imajo vsaj tri avtohtone slovenske pasme živali – čebele, cikasto govedo in krškopoljskega prašiča, imajo tudi status ARK-kmetije.
Pogovorili smo se v prostoru, ki mu rečejo kar MMC oziroma multimedijski center. Prostor uporabljajo kot seminarsko in sejno sobo, v njem imajo pogostitve in druge dogodke. Na kmetiji deluje tudi večgeneracijski center Štorklja, zato prostori pridejo prav za druženje.
Začeli z rejo živali, zdaj se čedalje bolj ukvarjajo z zelenjavo in zelišči
Kmetija je velika okoli 23 hektarjev. Površine imajo večinoma za pridelavo krme, nekaj pa je tudi poljedelstva, pridelujejo predvsem žitarice, na primer oves, ječmen, kar večinoma uporabljajo tudi za krmo – ukvarjajo se tudi z ekološko prosto rejo krškopoljskih prašičev, zdaj jih je 20.
Sodelujejo s podjetjem, ki je specializirano za posebne vrste mesnin, kot je na primer ekološki krškopoljski pršut iz proste reje. "S temi izdelki dobimo tudi dostojno ceno – sicer je res več dela, a nismo za kako množično proizvodnjo," pove direktor Goran Miloševič, ki Koreniko vodi že vse od začetka.
Začeli so pri reji živali, pozneje so se vedno bolj preusmerjali v zelenjavo, pridelavo vložnin, zdaj je tega vedno več. Imajo že več kot hektar zelenjave, skoraj hektar zeliščnega vrta, drugo so pašniki in travniki.
Široka paleta izdelkov je zanimiva
Na svojih prodajnih policah imajo številne izdelke, povpraševanje po njih pa se povečuje. Večina izdelkov gre stalnim odjemalcem, največ prodajo zeliščnih mešanic in vložnin, ki končajo v gostinskih lokalih, šolah in podobno. Tudi čaje in zeliščne sirupe imajo ljudje radi.
"Morda bi kdo rekel, da imamo preveč izdelkov, a ne razmišljamo tako, da bi moral vsak izdelek prinašati dobiček, ali pa ga bomo umaknili iz proizvodnje. Široka paleta je za nas zanimiva. Na vrtu je ogromno zelišč, okoli 40, še okoli 15 pa je prostorastočih rastlin, ki jih nabiramo v naravi. Vsakega zdaj ni toliko, da bi lahko vstopali v kako dobavno verigo, je pa dobro za mešanice in če ljudje želijo, lahko pri nas dobijo tudi čista zelišča v obliki čajev. Enako je pri sušeni zelenjavi – za prodajo pripravljamo predvsem mešanice, zelenjavo s soljo oziroma zeliščne soli," je povedal Goran.
Želeli so poiskati možnosti za zaposlitev vseh invalidnih oseb, ki so ostale brez službe
Ideja izvira iz delovanja društva Mozaik. Kot nevladna organizacija so začeli delovati v tem okolju leta 2003, leta 2004 so se začeli prvi resnejši projekti.
"Najprej je bil namen poiskati možnosti za zaposlovanje ranljivih skupin, predvsem oseb z invalidnostjo. Ugotavljalo se je, da so kovinska industrija, Mura in mesna industrija pokrivale velik del potreb po zaposlovanju, v tistem času so ljudje izgubili službo. Ko so se začele socialno-delovne rehabilitacije, so ugotovili, da je kar veliko različnih oblik prikrajšanosti pri zdravju, kar nekaj invalidnosti so pridelali v tistih poslih, za te ljudi zato ni bilo veliko možnosti," razlaga Goran.
V sodelovanju z inštitutom za rehabilitacijo in zavodom za zaposlovanje se je takrat začelo ustanavljati zaščiteno zaposlovanje oziroma so začeli vzpostavljati posebne oblike zaposlovanja za invalide in Koreniko so razvili z mislijo, da so takšna delovna mesta potrebna.
"To je tudi delovno mesto, ki mora biti v lokalnem okolju. To mora biti delo, ki ga ljudje zmorejo opravljati. Poleg ustanovitve novih delovnih mest smo želeli hkrati narediti nekaj tudi za ohranitev podeželja in to identiteto razvijati naprej," pojasnjuje Goran.
Že takoj v začetku so se začeli ukvarjati tudi s predelavo
Že ob samem začetku se niso želeli ukvarjati zgolj s kmetijstvom, ampak so želeli čim več predelati, zato so že pri prvih projektih naredili sušilnico.
"Ta objekt je bil na začetku občinski. Ker je občina skrbela za gospo, ki je šla v dom in ni imela svojcev, je po njeni smrti od nje podedovala imetje. To poslopje je bilo ruševina, na gospodarskem objektu je bil celo nek požar, multimedijski prostor je nekdanja shramba in svinjski hlev, takratni župan nam je dal vse to na voljo, saj bi sicer po vsej verjetnosti propadlo. Prek projektov smo začeli vlagati v posestvo," pove Goran.
Video: To je delo, pri katerem lahko skupaj ustvarimo korist
Kmalu so prišli do prelomnice, ko so razmišljali, kako naprej. Želeli so si večje investicije, ker so morali živilski obrat uskladiti s standardi. Odločili so se, da bodo posestvo odkupili, nato pa vložili kar nekaj nepovratnih sredstev, potrebno je bilo tudi veliko dolgoročno posojilo, da so lahko vzpostavili proizvodnjo in vstopili v redno prodajo na trgu.
Na kmetiji je začelo delati od pet do osem oseb, danes jih je okoli 50
"V začetku so bili najprej programi javnih del in rehabilitacije, tako da je bilo tukaj vsak dan od pet do osem oseb, ki so delale vse od tega, da so vzdrževale objekte in jih obnavljale v skladu s tem, kar so zmogle, opravljale so nekaj poljedelskih del, osnovno predelavo in tako naprej. A vse to je bilo v sklopu rehabilitacij, javnih del, tako da ni bilo kakih zelo visokih stroškov z delovanjem," pozneje se je to postopoma spreminjalo, pojasnjuje Goran.
Zdaj jih je skupaj okrog 50. "Večina, torej okrog 40, jih je zaposlenih, deset pa jih je tu v programu socialne vključenosti. To niso zaposleni, a so dnevno vključeni. To so osebe, ki imajo odločbo o nezaposljivosti, torej, da tudi na trgu niso zaposljive, z delovnimi vsebinami pa izvajamo socialno rehabilitacijo. Sčasoma se lahko zgodi, da se delovne sposobnosti toliko izboljšajo, da postanejo zaposljive - trenutno imamo že dve oziroma smo en primer že končali, drugi bo končan v prihodnjem letu, ker gre za zapleten postopek," pove Goran.
Pri njih gre vse drugače kot v običajnem podjetju
Za vodenje Korenike je potrebnega kar nekaj truda in tudi inovativnosti pri pridobivanju sredstev. Tudi organizacija dela je zahtevna, saj imajo po eni strani veliko različnih postopkov, proizvodnih procesov, izdelkov, po drugi strani pa delo opravljajo ljudje, ki so si prav tako zelo različni med seboj.
"Spraviti vse to skupaj je kar težava, a smo skozi turbulence nekako vzpostavili ustrezno mentorsko strukturo. Naše spoznanje je, da na približno 20 odstotkov zaposlenih ali pa na vsakih 15 oseb iz ranljive skupine potrebujemo vsaj eno, ki je mentor. Ta mentor mora biti oseba, ki ima znanja z več področij, in ni pomembno le, da spozna delo, s katerim se tehnološko ukvarja, temveč da spozna tudi ljudi, timsko delo pa ji ni tuje," pojasni Goran.
Video: "Na Koreniki se ogromno dogaja"
Težave morajo reševati sproti
Imajo redne koordinacije, timske sestanke, kjer se sproti pogovarjajo tako o vsebini dela kot tudi o tekočih vprašanjih v zvezi z organizacijo, posamezniki in podobnim.
"Težav ne ignoriramo, ampak jih sproti rešujemo. Nekaj je mogoče rešiti v okviru delovnega mesta, poleg tega pa v sklopu društva Mozaik še naprej razvijamo socialnovarstvene programe in ti pokrivajo trudi skupnost. To pomeni, da lahko socialne delavke na terenu pomagajo tudi na domu, ker običajno pri posamezniku ne gre le za eno težavo, temveč jih je več," pojasni Goran.
Video: Okolje je čisto drugačno, smo kot velika družina
Vedno bolj so se začeli usmerjati tudi k storitvam
Kmalu so začeli vse bolj vstopati tudi v storitveni del. Organizirajo različna izobraževanja, deloma sodelujejo s šolami, tu so aktivnosti za starejše in počitniški tabori za otroke. Imajo medgeneracijsko središče, saj so del Večgeneracijskega centra za Pomurje, njihova enota se imenuje Štorklja in deluje na področju Goričkega.
"Vsak mesec sestavimo program aktivnosti. Vanj se vključujejo predvsem ljudje iz okolice, včasih pa na kakšne dogodke pridejo tudi ljudje iz širše okolice. Imamo različna predavanja in delavnice, jeseni smo imeli filmski festival. Nekako poskušamo skupnost povezati nazaj. Ljudem želimo omogočiti vsebine bližje domu oziroma da sploh dobijo vsebine, ki so sicer s podeželja izginile. Tu ni ne kulturnih dogodkov ne predavanj, in če se ne najde nihče, ki bi zagotovil pogoje, prostor, pa nato še program in delal z ljudmi, tega ni," pojasni Goran in pove, da se njihovih dogodkov redno udeležuje okoli 15 ali 20 ljudi.
V neposredni bližini nastaja medgeneracijsko središče
Odkupili so sosednjo hišo, kjer bo medgeneracijsko središče, namenjeno prav druženju, hkrati pa bodo vzpostavili tudi pogoje za dnevno varstvo starejših.
"Zdaj čakamo, kako bo ta dolgotrajna oskrba delovala, ker zakonodajo sprejemajo že 15 let. Pogoje bomo uredili za okoli šest ali osem ljudi v obliki dnevnega varstva. Česa takšnega v bližini ni - ali ljudje životarijo sami doma ali pa jih dajo prezgodaj v dom," pove Goran.
Kot pojasni, se s kmetijstvom za polni delovni čas v okolici ukvarjajo morda le še trije, drugi se vozijo na svoja delovna mesta v Mursko Soboto, ker jih tukaj ni. Otroci so večinoma v šoli in doma ne ostaja nihče, zato so starejši sami.
"Menim, da je to takšna dopolnilna ponudba socialnovarstvenih storitev, ki je perspektivna, saj bodo sicer zares vsi odšli. Poleg tega so tu še delovna mesta za mlajše, ki lahko tako ostanejo v domačem okolju, povezujemo vse to. Že zdaj imamo kuhinjo, ki kuha malice, ponje za svoje varovance hodijo tudi socialni oskrbovalci iz drugih ustanov, ki ponujajo pomoč na domu. To torej že imamo, tudi aktivnosti so in infrastruktura. Razen v dodatne sodelavce, ki bodo delali z ljudmi, ni treba nič posebnega več dodatno vložiti v to, da se bodo v tem kompleksu čez dan starejši zadrževali v družbi, v skupnosti," razmišlja Goran.
Programe in aktivnosti zasnovali na podlagi potreb v lokalnem okolju
Programe in aktivnosti so organizirali na podlagi kvalitativne raziskave, ki so jo opravili v lokalnem okolju. Pozanimali so se, kaj so ljudje najbolj pogrešali oziroma kaj je najbolj primanjkovalo, in nato začeli iskati rešitve, sicer pa so največkrat omenili težavo s prevozi.
"Za nas je res pomembno, da nas okolje sprejema, da mu ponujamo nekaj, kar potrebuje, da nismo sami sebi namen. Prvič to, da nas potrebujejo, saj omogočamo delo ljudem v lokalnem okolju, da se tu na podeželju ohranja življenje, pa tudi to, da ponujamo storitve, od katerih ljudje kaj imajo. Da nekaj prinašamo v to okolje," pove direktor.
Še naprej si želijo aktivnosti za različne generacije in različne skupine. "Pomembno je, ker ko stvari vzpostaviš, začnejo delovati tudi zunaj teh dogodkov. Če vzpostaviš skupino, ta deluje tudi ne glede na aktivnosti pri nas," pojasni Goran.
Korenika ima za lokalno skupnost velik pomen
Karla Zorjan je upokojenka, ki na kmetijo prihaja v sklopu večgeneracijskega centra na Koreniki. Pred leti sta se z možem iz Rogaške Slatine preselila na njegov dom v bližnje Dolence, kjer uživata na vrhu hribčka in pravita, da jima lepše ni bilo še nikdar. Obdelujeta vrt, vso zelenjavo si pridelata sama, tudi sadja imata veliko. A mir, za katerega sta se odločila, prinaša s sabo druge izzive.
Njen mož je zadovoljen, ko doma sestavlja križanke ali počne kaj drugega, Karla pa je bolj družabna, zato ima Korenika zanjo pomembno vlogo. Tu imajo pevski zbor, udeležuje pa se tudi kulinaričnih delavnic in izobraževanj.
"Sem zelo rada pridem, ker so vse gospe, ki tu delajo, tako prijazne. Če imaš kakšno težavo, se lahko potožiš prav vsakemu. Pa tudi, ko se ženske srečamo in malo 'potračkamo', kakor rečemo v Prekmurju, je takoj vse lažje in koga lahko vprašaš tudi za nasvet. Tu je tudi telovadba za starejše, pri zeliščnem vrtu imajo različna gibala. Za ves mesec imamo program aktivnosti in čisto vsak najde nekaj zase, če le hoče. Tudi dnevnega centra se veselimo, saj smo starejši že na pragu, ko ne vemo, kaj bo jutri," pravi Karla. Ko pride sem, se sprosti, zanjo je pomembno tudi druženje, nauči se veliko.
"Tudi na kulinaričnih delavnicah se naučim veliko novega. Pa sem stara gospodinja, a nihče ne ve vsega in vedno se lahko kaj novega naučiš. Pomembno je, da sem prideš tudi malo v družbo, ker se veliko ljudi zapira v domove. Smo pa vsi odvisni od prevoza, sama sem od tu oddaljena osem kilometrov, kar je predaleč za pešačenje in bi bilo nemogoče, če ne bi vozila," razmišlja Karla.
Za prihodke kmetije skrbijo trije stebri
Ker imajo različne programe, so nekateri popolnoma socialni, kar pomeni, da zanje okoli 80 ali 90 odstotkov sredstev prihaja iz javnih virov, tu so še njihovi izdelki in subvencije.
"Če pogledam čez palec, smo pri tretjinah. Tretjino zaslužimo sami, tretjino dobimo prek teh programov iz javnih virov, potem pa dobimo tudi subvencije, ki so vezane na ekološko pridelavo, kmetijstvo, KOPOP, za ohranjanje okolje, za zaposlovanje invalidov in podobno," pojasni Goran.
Prednosti dela na socialni kmetiji je za zaposlene veliko
"Prednost je to, da lahko ljudje ohranijo pristne socialne stike, da to ni ustanova s kakimi ožjimi pravili. Pomembno je, da lahko še vedno ostanejo v domačem okolju, nato pa se za določen del dneva vključujejo v aktivnosti nekje, kjer imajo oskrbo, kjer se lahko zanesejo na to, da bo poskrbljeno tako za njihove osnovne potrebe kot za potrebo po pozornosti, psihosocialni podpori in tako naprej," pojasni, zakaj bi komu svetoval vključitev v podobna socialna podjetja.
Video: "Sprostiš se, delaš, hitro mine"
Goran pove, da morajo biti za mladino, kar zadeva socialno vključenost, njihovi starši v resnici ozaveščeni in seznanjeni s to možnostjo, da jih vključujejo v takšno obliko, saj zanje zaradi tega ni posebnih finančnih ugodnosti. "Statuse imajo večinoma urejene in dobijo tudi dodatke, ki jim pripadajo. Pomembno zanje pa je, da so nekam vključeni, da so del nekega okolja, da ohranijo svojo kondicijo," še pove Goran.
Delo z zaposlenimi je drugačno, saj se veliko časa namenja psihosocialni podpori
"Pri zaposlenih gre večinoma za osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki je prirojena, in so v sistemu šolanja uradno zaradi nje že pridobili obliko invalidnosti. Zelo pogoste so duševne motnje, te se lahko razvijejo tudi pozneje zaradi določenih okoliščin, ljudje pa zaradi njih za svoje delovanje potrebujejo nekoliko bolj zaščiteno okolje, a niso v ustanovi. Nekaj jih je tu tudi zaradi bolezni, na primer zaradi možganske kapi, raka, te človeka spremenijo. Nekaj je tudi starejših, ki se ne morejo nikamor več na novo vključiti," pove Goran.
Na kmetiji je zato še toliko bolj pomembna dobra organizacija dela. Veliko časa morajo nameniti psihosocialni podpori.
"Mentorsko strukturo moramo vzpostavljati kot multidisciplinarni tim, se pravi, da združujemo ljudi, ki imajo različno izobrazbo, tudi njene stopnje so različne, a vseeno morajo delovati kot celota. Timsko delo je pri tem zelo pomembno, morda celo najpomembnejše. Ker je toliko različnih opravil, od tehnologije, socialnih vidikov do psihološke podpore, je nemogoče, da bi to delal eden ali da bi vsi imeli vsa znanja in sposobnosti," pove Goran.
Video: "Vsak je na kmetijo prinesel svoje znanje in izkušnje"
Zaposleni se težje spopadajo s spremembami in potrebujejo red
Njihovi zaposleni se težje spopadajo s spremembami, tudi njihovo razumevanje odgovornosti je drugačno. "Imeli smo primere, ko so bili fantje zaposleni za nedoločen čas, pa tega koncepta niso razumeli, kot je to samoumevno nam. So sicer hodili delat, a če so se sprli z mentorjem, so želeli iti domov, zakaj bi bili tu," pojasnjuje Goran.
Potrebna sta dosleden urnik in red, saj zaposleni to potrebujejo. "Čeprav imamo mi morda drugačno notranjo uro in delamo drugače, moramo nanje prenašati to, da smo pozorni na časovnico. Če je razpuščeno, potem je vsega konec. Delo sicer ni vedno enako, skozi sezono se spreminja, a ljudem moramo delo olajšati tudi tako, da jih čim bolj uvedemo v rutino," posebnosti dela na njihovi kmetiji pojasni Goran.
Ciljev je veliko, Korenika raste in se razvija
"Trenutno smo v fazi pred novo naložbo v kuhinji. Začelo se nam je dogajati, da se je povpraševanje po zaščitenih izdelkih, torej po gibanici, rejtašu in jedeh, ki jih pripravljamo za gastro segment v kuhinji, ves čas povečevalo. Del v kuhinji bomo spremenili tako, da bomo to pripravljali vsak dan. Potrebujemo tudi zamrzovalnice, za katere nimamo prostora, to pa pomeni spremembe," pove Goran.
Objektu, ki je bil namenjen samo za druženje poleti, bodo s steklom zaprli stranice, v njem pa bodo uredili zaprt prostor, ki bo omogočal druženje pozimi in poleti.
"Ker bomo imeli nov prostor za 50 oseb, bomo začeli tržiti posebne dogodke. Če bomo pri sosednji hiši lahko naredili program za starejše, se bo spet nekaj spremenilo. Zeliščni vrt tudi nenehno raste. Pri nas je sprememb ves čas zelo veliko in je nekako tako, da tistim, ki se peljejo s tem vlakom, to ustreza, komu pa to tudi ni všeč. Za tiste, ki imajo radi vse po ustaljenem redu, je to težko. Saj se sprašujemo, kje bomo nekoč postavili meje, a tudi če pogledate kakšno tehnološko podjetje, je tako, da te takrat, ko se nekje ustaviš, že ni več," meni Goran.
Video: "Moraš biti pripravljen na izzive in spremembe"
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
2