Nedelja, 22. 9. 2019, 13.02
5 let, 1 mesec
Kmetija na Pohorju, ki uspešno združuje kulinariko in izobraževanja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,68
4
Turistična in eko kmetija Pri Baronu leži v naselju Planica na okoli 700 metrov nadmorske višine nad Framom na Mariborskem Pohorju. Njihovi gostje si lahko oči spočijejo na brezhibno urejeni okolici in pisanih vrtovih, otroci pa so običajno najbolj navdušeni nad številnimi živalmi. Bili so pionirji ekološkega kmetovanja, zaradi uspešnega združevanja kulinarike in izobraževanj pa so v preteklosti prejeli tudi priznanje za inovativnega mladega kmeta. Ko ne skrbijo za goste, jih čaka veliko dela na kmetiji, ki jim omogoča, da so skoraj v celoti samooskrbni.
Uranjekovi imajo 18 hektarov zemlje, od katerih je polovica obdelovalnih površin, polovica gozda, vse površine pa se kmetije držijo v enem kosu. Kot pravijo, so pionirji ekološkega kmetijstva na tem delu Slovenije, letos so praznovali 20. obletnico ekološkega kmetovanja.
Na klopi za zaljubljene se najraje fotografirajo gostje.
"Res je z ekološkim kmetijstvom začel oče, a vse se je začelo z mojim študijem na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo v Mariboru s pomočjo Martine Bavec, ki je idejo o ekološkem kmetijstvu začela širiti med študenti, mi pa smo to idejo prenesli v domače okolje in v to prepričali svoje starše. Začeli smo z rejo Pohorje beef – ekološko vzrejo krav dojilj – nato pa smo širili dejavnosti," razloži gospodar Boris Uranjek.
Govedi, ki se prosto pasejo zunaj, je 15, svinj, ki prav tako veselo rijejo v svojem izpustu, imajo 12, kokoši nesnic čez 50, nekaj je račk, imajo pa tudi zajce, dve kozi, ponija, različne druge vrste kokoši, labodje gosi, vietnamske prašičke, mačke in najzvestejšega spremljevalca, psa Rona, ki ob prihodu gostov ne spusti prav nikogar in vsakogar pozdravi tako, da se nanj nasloni z glavo v upanju, da ga bo oseba pobožala.
V zadnjih desetih letih so obnovili skoraj celotno kmetijo.
Danes se poleg vzreje goveda in prašičev ukvarjajo še s sadjarstvom, zelenjadarstvom, z zelišči, izobraževanjem, turizmom in s pridelavo ekoloških izdelkov, ki jih imajo v svoji trgovini več kot 68.
Videoposnetek: "V delo se vključujeta tudi otroka"
So skoraj v celoti samooskrbni
"Začeli so starši, pred ekološkim smo imeli tu zelo intenzivno kmetijstvo, leta 1991 pa je mama odprla turistično kmetijo. S turizmom se na tej lokaciji ukvarjata že dve generaciji, sicer pa smo že tretja generacija, saj se je s turizmom med prvimi na Štajerskem začela ukvarjati že babica in imamo že čez 40 let turizma v družini," pove Boris.
V lični trgovini prodajajo okoli 70 svojih izdelkov, poleg teh pa tudi izdelke drugih kmetij, ki jih uporabljajo v svoji kuhinji.
Cilj Borisovih staršev je bil, da bi sami pridelali čim več lastnih ekoloških surovin, in pri tem so tudi ostali. Danes so z zelenjavo in s sadjem stoodstotno samooskrbni, imajo svoje govedo in svinjino, za vse ostale izdelke pa se povezujejo z okoliškimi pridelovalci in z njimi razvijajo partnerski odnos. V bližini tako kupujejo ekološke sire in skuto, moke, kaše, olja in vina ter tudi ekološko kozmetiko. Izdelke vseh teh kmetov prodajajo tudi v svoji trgovini. Boris ocenjuje, da so samooskrbni nekje v 85 odstotkih, več pa ni mogoče, tudi zato, ker jim zmanjkuje časa, saj imajo tudi veliko obiskov. Prav časovna komponenta je tudi razlog, da se še niso odločili, da bi ponudili tudi namestitve, za turiste poskrbijo s kulinariko in svojimi izobraževalnimi programi, tudi takšnimi za otroke, kot je na primer Kmet za en dan.
Videoposnetek: "Pri delu z gosti moraš biti vedno dobre volje"
Od vseh priznanj jim je največ odziva prineslo priznanje za inovativnega kmeta
"Zaradi izobraževalnih programov in povezovanja le-teh s kulinariko smo leta 2014 prejeli tudi priznanje za inovativnega kmeta leta, ki je najvišje priznanje v Sloveniji," pove Boris in doda, da jim je od vseh priznanj prav to prineslo največ obiska, saj je bilo vse zelo dobro medijsko podprto. Poleg tega imajo več priznanj z dobrot slovenskih kmetij, priznanja za najlepše urejeno okolico in podobno. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da je na njihovi kmetiji in v njihovi kuhinji za zaključeno družbo kuhal tudi kuhar z dvema Michelinovima zvezdicama, National Geographic pa je pri njih snemal tudi oddajo.
Najbolj so ponosni na priznanje za inovativnega mladega kmeta.
Ob koncih tedna vso hrano pripravljajo po naročilu, saj menije prilagajajo glede na sezonsko ponudbo na vrtu in se je treba naročiti, čez teden pa sprejemajo zaključene skupine nad 15 oseb, večinoma so to šole, ljudje pa se odločajo tudi za praznovanja in celo nekaj porok so že imeli.
Videoposnetek: Kuhajo tudi zgodovinske jedi
Urejanje okolice in aranžiranje je Borisov hobi.
Enkrat letno imajo dan odprtih vrat, v zadnjem času pa so se prijeli kulinarični vinski večeri ali eko dnevi. Sploh v zimskem času je dogodkov več, ker imajo manj gostov.
Kot pravi Boris, mora redno skrbeti za objave na družbenih omrežjih, saj če te tam ni, ne obstajaš. Spletni strani, Facebooku in Instagramu posveti precej časa. "Prej, ko ni bilo Facebooka in nismo bili tako prisotni na spletu, so k nam hodili gostje predvsem iz lokalnega okolja, zdaj pa pridejo iz cele Slovenije, veliko imamo tudi veliko tujih gostov z vsega sveta kljub temu, da nismo izletniška kmetija," pove Boris.
Svoje goste izobražujeta o zeliščih in permakulturi
Oba z ženo sta po izobrazbi agronoma, na kmetiji pa imata zeliščni vrt tudi zato, da se lahko gostje tudi česa naučijo, da kaj od tam odnesejo in tudi doživijo. Na njem je botanična zbirka okoli 70 zelišč, Borisova žena pa je vse opremila s tablicami, na katerih piše ime zelišča, za kaj je uporabno in kaj se lahko poreže. V tem vrtu so zelišča namenjena ogledu, pobirajo pa jih na permakulturnem vrtu in na njivah. Iz zelišč delajo veliko "zvarkov", kot jim pravijo, in sicer čaje, zeliščne sokove, pa tudi svojo začinko, ki so jo poimenovali Baronogeta.
Permakultura je nadstandard ekološkega kmetovanja. "Uporabljamo čim več naravnih pripravkov, tudi gnojila so naravna. Pri permakulturi si pomagamo tudi z objekti, rastlinami. Upoštevamo vse člene – naravo, zemljo, rastline, objekte in ljudi –, da se vsi skupaj med sabo povezujemo in si pomagamo," razloži Boris.
Na zeliščnem vrtu gostom pokažejo botanično zbirko okoli 70 zelišč.
Žuželke dobrodošle, za polže poskrbijo race
Na vrtu imajo okoli 600 jagod, veliko ribeza, kosmulje, joste, šparglje, ogromno zelišč in različne medonosne rastline ter raznoliko zelenjavo. Vse gomilaste grede imajo zastrte s slamo, po vrtu vsako leto razprostrejo okoli sedem bal sena. Sam vrt se tudi kapilarno namaka sam, v jarkih se nabira voda, ki priteče s hriba. Upoštevajo načelo dobrih sosedov, zato je njihov vrt tako pisan. "Ene rastline privabljajo koristne žuželke, druge dajejo boljši okus, med seboj si pomagajo," pove Boris. Kot pravi, s škodljivci nimajo težav, imeli pa so jih s polži, zaradi katerih so nato naredili hlevček za račke. Že dve leti, odkar imajo pekinške tekačice, nimajo več polžev. Ko je sezona, jih v vrt spustijo okoli dvanajst. "Še sosedom poberejo vse polže," se smeji Boris.
Žuželke so na njihovem vrtu zelo dobrodošle, privabljajo jih na različne načine.
Vrt je v zgornjem delu zaščiten z visokimi rastlinami, ki ublažijo severni veter, obrnjen pa je na jugovzhod, kar naj bi bilo najbolj idealno tudi po načelih permakulture. "Dobro je, če imaš prostor, kjer se največ zadržuješ, tako objekte kot vrt, obrnjen na jugovzhod. Na ta način je najmanj vremenskih vplivov, najslabše pa je, če je vse obrnjeno na sever," razloži Boris.
Na vrtu je tudi večji hotel za žuželke, spiralna greda, ki jih prav tako privablja, na obrobju pa je kotiček za zaljubljence, prav tako Borisovo delo, v katerem se gostje zelo radi fotografirajo. Aranžmaji so njegov hobi, zato je kmetija tudi zelo lepo okrašena. Veliko je izdelkov iz lesa, ki jih je izdelal Borisov dedek.
Videoposnetek: "Vedno sem si želel ostati doma na kmetiji"
Boris zase pravi, da je deloholik. Več časa si zase vzame šele na morju.
Vstaja zgodaj in spat hodi pozno – tudi zaradi dela z dokumenti
Kot pravi, je na kmetiji delo ves dan. Vstaja od šeste do sedme ure, njegov dan se začne v hlevu, medtem pa njegova žena uredi otroke za šolo. Na kmetiji so zaposleni trije – poleg njiju tudi mama, oče je že v pokoju. "Ker imamo turistično dejavnost, nam gre, sama kmetija pa družine ne bi mogla preživeti," pojasni Boris in doda, da glavnino prihodka prinese prav turizem. Subvencije jim prinesejo le okoli dva odstotka prihodkov.
Naenkrat lahko sprejmejo največ od 50 do 60 gostov. Za kuhinjo sta zadolženi mama in žena, Boris pa skrbi za zunanjost in za strežbo. Ko je treba, pri opravilih delajo vsi, še posebej na vrtu. Časa zase si Boris skorajda ne vzame nikoli, tudi sicer zase pravi, da je deloholik. "Na morju je teh možnosti več, takrat prve tri dni samo spim," se smeji Boris.
Videoposnetek: "Na kmetiji se dela od jutra do večera"
Spat hodi pozno, ker mora zvečer urediti tudi vse dokumente. "Tega je kar veliko, še posebno, če imaš registriranih toliko dopolnilnih dejavnosti. Mi jih imamo 22 in za seboj potegnejo tudi urejanje papirjev. Ker smo ekološka kmetija, moramo zagotavljati tudi sledljivost in popisati vse, kar počnemo. Za vsak izdelek imamo tudi recept," pojasnjuje Boris.
Za kulinarično doživetje Pri Baronu se je treba naročiti.
Nad živalmi na kmetiji so najbolj navdušeni otroci.
Idejo o prenočiščih so za zdaj opustili zaradi pomanjkanja časa
V načrtu so že imeli, da bi na kmetiji ponudili možnost prenočišč v glamping šotorih, a so si premislili in za zdaj tega še ne bo. Kot pravi Boris, jim primanjkuje časa in bi se tega raje lotili v prihodnosti, če bo to zanimalo njuna dva otroka. "Trenutno ju zanima. Sin pravi, da bo ostal na kmetiji, a da se ne bo ukvarjal s turizmom. Je le tako, da zaradi tega nimaš prostih dni, saj delaš tudi vse sobote in nedelje, ko pa ni gostov, je dela na kmetiji veliko," pojasni Boris. Na dopust se družina odpravi dvakrat letno – enkrat na morje, med zimskimi počitnicami pa na smučanje.
V zadnjih desetih letih so obnovili skoraj celotno kmetijo, na prenovo čaka še večji hlev, za katerega še ne vedo, kaj točno bi naredili iz njega, v mislih imajo večnamenski prostor oziroma degustacijsko središče. Kot mladi prevzemnik kmetije je Boris pred leti prejel tudi sredstva, ki so bila zagonska in so jih namenili bolj za promocijo, in sicer za ureditev spletne strani, logotipa, naredili so spletno trgovino, predstavitveno zloženko in podobno. Po dvanajstih letih so celotno grafično podobo osvežili.
Videoposnetek: "Ko delaš zase, delaš več kot v službi"
Baron ni imel moških potomcev, zato se priimek ni ohranil in so prišli sem Uranjeki, a ker je pri domačinih ime tako lepo zvenelo, se je ohranilo ime Baron in smo še danes tu Baronovi.
Na posestvu imajo tudi spomenik prababici in pradedu. Med drugo svetovno vojno je družina doživela tudi tragedijo. Prav na mestu njihove kmetije so se začeli eni najhujših pobojev v Pohorskem bataljonu, ubili so tudi njegovega pradedka, prababico pa zažgali s hišo vred. Požgali so še deset drugih domačij, domačine pa zaprli. V prenovljeni hiši nam Boris pokaže edine zidove, ki so po požigu še ostali od hiše.
Oglejte si vse utrinke s kmetije družine Uranjek
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
4