Janez Janša
Torek, 1. 10. 2024, 12.04
1 ura, 2 minuti
Boj med Golobom in opozicijo: Vesel, laži in sovraštvo do Romov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
"Pretreslo me je, da starši, ne romski, temveč starši večinskega prebivalstva jemljejo v svoje roke pravico in napadajo romske otroke, in to še celo napačne, samo zato, ker so spodbujeni s sovraštvom, ki ga širijo tudi politiki. Mislim, da bi to moral biti zadnji opomin nam, da prenehamo širiti sovraštvo do Romov, ker to jasno pripelje do takih incidentov, kot smo mu bili priča prejšnji teden," je dejal predsednik vlade Robert Golob v parlamentarni polemiki s poslanko NSi Vido Čadonič Špelič. Ta ga je vprašala, kdaj in kako bo začel reševati romsko problematiko, da "boste tistim, ki povzročajo kriminal, dali jasno sporočilo, da ste na strani pravičnosti, na strani večinskega prebivalstva, predvsem pa na strani njihovih otrok, ki s takšnim načinom življenja, žal, nimajo prihodnosti". Golob je med drugim odgovoril tudi na poslanska vprašanja opozicije o "komisarski sagi" s Tomažem Veselom in o reformnih obljubah.
Golob je v državnem zboru v odgovoru na vprašanje o romski problematiki spomnil na sobotno dogajanje v Šentjerneju, kjer je nekaj sto ljudi na shodu v organizaciji Civilne iniciative Šentjernej zaradi romske problematike pozvalo k odstopu ravnatelja tamkajšnje šole Aljoše Šipa.
Podprl je nasilneža
Član iniciative Domen Matjaž je podprl očeta, ki je sredi septembra v prostorih šole fizično napadel romskega učenca, češ da je bil njegov odziv odraz stiske in nemoči starša otroka, ki ga je dalj časa maltretiral nasilni sovrstnik. Oče se je sicer fizično lotil tudi učiteljice, ki je želela preprečiti nasilje. Kasneje se je izkazalo, da otrok ni bil povzročitelj nasilja. Na očetovo stran je stopil tudi župan Šentjerneja Jože Simončič, zaradi česar so bili učitelji zgroženi.
Premier Robert Golob je v državnem zboru pozval k skupnemu in treznemu reševanju težav pri integraciji Romov in posvaril pred "hujskanjem večinskega prebivalstva".
Kriminalizacije celotne skupnosti
Premier Golob je v odgovoru poslanki Čadonič Špelič dejal, da se je varnost v določenih romskih naseljih "res razrasla čez vse meje", a da je od julija tudi bistveno bolj prisotna policija ter da je krivično kriminalizirati celotno romsko populacijo. "V teh naseljih je treba izvajati drugačno politiko kot v drugih. S tem namenom je bila tudi ustanovljena varnostna komisija oziroma skupina, ki jo vodi izkušen nekdanji načelnik policije v Ribnici in v Kočevju Peter Kotar."
Hujskanje
Statistika kaže, da v določenih naseljih kriminal upada, je dejal Golob. "Kar pomeni, da se da. Ko bo policija ustrezno okrepljena ter ko bo ustrezno sodelovala z občinskimi in lokalnimi oblastmi, lahko učinkovito prispeva k izboljšanju varnostne problematike." Pozval je k skupnemu in treznemu reševanju težav in posvaril pred "hujskanjem večinskega prebivalstva".
Želeli so preprečiti nasilje v šoli
Poslanka Nove Slovenije – krščanskih demokratov Vida Čadonič Špelič pa je Goloba spomnila na lani avgusta zavrnjen paket zakonov, ki ga je vložilo 11 županov iz jugovzhodne Slovenije s pomočjo več kot 31 tisoč podpisov volivk in volivcev. "Koalicija je obljubila, da bo predlagala svoje rešitve, ki jih ni od nikoder. Zato smo v Novi Sloveniji letos jeseni ponovno vložili paket zakonov, da bi preprečili nasilje v šolah, nasilje nad večinskim prebivalstvom, navsezadnje pa tudi nasilje nad policijo in redarji, ki ga žal v največji meri povzročajo Romi, Romi, ki so dejansko žrtve napačne socialne, kaznovalne in seveda delovnopravne zakonodaje."
Socialni transferji spodbujajo nasilje
Zatrdila je, da so "najstabilnejši finančni vir" kriminalnih dejanj socialni transferji. "Ali se vam zdi pravično do otrok, da njihovi starši denar, ki ga dobijo kot socialni transfer, porabijo namesto za otroka za alkohol, droge in nakup orožja? Ali se vam ne bi zdelo smiselno, da bi ta denar ti neodgovorni starši dobili v dobrinah, ki so pomembne za življenje otroka, da lahko kupijo kruh, mleko, oblačila? Ali se zavedate, da s socialnimi transferji spodbujate kriminal, o katerem ste govorili, in potem so posledice tako hude, da se bo tudi večinsko prebivalstvo očitno, saj to so že večkrat na glas povedali, samoorganiziralo? Takrat bo prepozno."
"Ali se vam zdi pravično do otrok, da njihovi starši denar, ki ga dobijo kot socialni transfer, porabijo namesto za otroka, za alkohol, droge in nakup orožja?" se je spraševala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.
Janezu Janši je spodletelo
Golob je dejal, da ministrstva pripravljajo ukrepe glede integracije Romov, da je bil zakon na to temo sprejet že leta 2006 in da je bil akcijski načrt za integracijo Romov sprejet v letu 2021. "Saj ni treba, da vam razlagam, katera vlada je takrat to pripravljala, ampak bistvo ni v tem, to nas ne odvezuje odgovornosti. Odgovornost je v tem, da integracijo tudi romske manjšine izvajamo čim bolj ustrezno."
Obvezen pripor za nasilneže
"Vlada bo povečala število romskih pomočnikov. Ta instrument je danes že v veljavi, a se žal uporablja nekoliko premalo in ga bomo razširili. Razširili ga bomo tudi na področje nekaterih socialnih transferjev. In verjamem, da bomo ravno s tem, ko bomo skupaj z romskim prebivalstvom začeli konkretneje reševati te izzive, učinkovitejši." Golob je še dejal, da ga skrbijo napadi na policiste, zato bodo zaostrili zakonodajo. "Napadalec je lahko prehitro izpuščen iz pripora. In tudi to je ena od stvari, ki jih mora ministrstvo, v tem primeru za pravosodje, prilagoditi, da bo napad na uradno osebo kaznovan najmanj z dveletno kaznijo, da bomo potem imeli tudi obvezen pripor."
Pozna vse Rome v Novem mestu?
Čadonič Špelič, ki je bila izvoljena v Novem mestu, je sicer v polemiki še dejala, naj bodo otroci v šoli, ker se tam socializirajo. "Od nekaj več kot 1.300 Romov, ki živijo v občini Novo mesto, jih je zaposlenih zelo malo. Sama poznam samo enega, to je poštar, in še enega, ki si je že zaslužil pokoj. Vsi drugi imajo čas, da se ukvarjajo s kriminalom. Zato me ne boste prepričali, da niso potrebne spremembe zakonodaje, ki bi prisilila starše, da bi otroke pošiljali v šolo, in ki bi vse ljudi v zvezi s plačevanjem kazni postavila enako pred zakon."
Dobrodošli nazaj v Sloveniji
Vodja poslanske skupine opozicijske SDS Jelka Godec je premierja pozdravila z dobrodošlico v Sloveniji. Golob se je namreč prejšnji teden mudil na zasedanjih varnostnega sveta in generalne skupščine Združenih narodov, Jelka Godec pa je dejala, da je državljanom ob izvolitvi ponujal upanje v lepšo prihodnost.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je predsednika vlade Roberta Goloba obtožila laži glede obnove po poplavah, reform in kandidature Tomaža Vesela za evropskega komisarja.
Poplavljencem dajal lažno upanje
"To je največja laž, ki ste jo do zdaj izgovorili, poleg vseh ostalih. Lažno upanje ste dali poplavljencem po poplavah v Savinjski dolini oziroma v Sloveniji leta 2023. Dejali ste, da ste že v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji, ki imajo po svojih zagotovilih kapacitete za sto hiš na mesec."
Poslanka Godec je dejala, da je premier lagal tudi o letu 2023 kot letu reform, da bo že letos v veljavi zdravstvena reforma, da bodo pacienti prišli do specialista v 30 dneh in da državljani na operacije ne bodo čakali več kot šest mesecev. Citirala je še premierjeve besede o reševanju težav pri družinski medicini.
Je za Slovensko Bistrico spet kriva Janševa vlada in kje je sto hiš?
"Verjamem, da ste si ogledali čakajoče v Zdravstvenem domu Ljubljana, v Slovenski Bistrici in danes ponovno čakajoče v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, ki so brez ginekologa. Verjetno se smejite, ker boste dejali, da je za to kriva Janševa vlada oziroma lokalna samouprava. Zakaj ste lagali zdravnikom, ko ste dejali, da bo oblikovan ločen plačni steber s 1. aprilom 2023? In seveda, zakaj ste lagali, da boste reforme izpeljali, torej v letu 2023, letu 2024? Kje je sto hiš za poplavljence?" se je spraševala Godec.
Lažne novice SDS
Golob je njene besede označil za lažne novice, ki jih SDS "vztrajno širi" po svojih omrežjih. Po pogovoru z ljudmi se je namreč izkazalo, da se nekateri ne želijo odseliti, kar podaljšuje postopke, in da preostali ne želijo, da jim država gradi hiše, ampak želijo odškodnine.
"In tudi primer družine iz Slovenj Gradca, s katero sem bil kasneje še v stikih, je zelo poveden. Ta družina se je odločila za odškodnino, ne za hišo, sedaj bodo lahko zgradili tri domove. Pred poplavami so v eni hiši živele tri družine, tri generacije, danes si jih bodo lahko privoščile na račun odškodnine, ki bo tudi javno razkrita takrat, ko bo izplačana."
Boli jih, ker je reforma v polnem teku
Glede zdravstva je premier dejal, da opozicijo boli dejstvo, da je zdravstvena reforma v polnem teku. "Približuje se čas, ko boste morali tudi v državnem zboru potrditi ločitev javnega od zasebnega. To je nekaj, čemur večina simpatizerjev opozicije izrazito nasprotuje, čemur pa bomo mi, kot smo obljubili in kot bomo tudi naredili, dokončno rekli 'dovolj je'." O čakalnih vrstah v Slovenski Bistrici pa je dejal, da gre še za eno laž, ker je za primarno zdravstvo v celoti odgovorna lokalna skupnost, kjer imajo oblast predstavniki opozicije, kar je kasneje Godec zanikala.
Zakaj ste lagali, da Tomaž Vesel kot kandidat za evropskega komisarja ni odstopil sam, je spraševala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Premier Robert Golob je obtožbo označil za laž. To je potrdilo pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, je dejal.
Lagal je, da je Vesel odstopil sam
Vodja poslanske skupine SDS je Goloba vprašala tudi o tako imenovani komisarski sagi, v kateri je Golob dolgo vztrajal pri kandidatu Tomažu Veselu, vlada pa je na koncu za komisarko predlagala Marto Kos. "Zanima me, zakaj v primeru evropske izbire evropskega komisarja niste posredovali pisma predsednice Evropske komisije in zakaj ste tudi v tem primeru lagali, da je gospod Vesel odstopil sam in ni bil prisiljen odstopiti s strani predsednice Evropske komisije?"
Ni lagal, da je Vesel odstopil sam
Golob je odgovoril, da slovenska zakonodaja ne dopušča predlaganja dveh kandidatov in da je vlada vztrajala pri Veselu do trenutka njegovega odstopa. "Njegovemu odstopu je botrovalo to, da se jima s predsednico Evropske komisije ni uspelo sporazumeti glede delovanja komisije. Pismo ni bilo posredovano vladi kot sestavni del vladnega gradiva, ker je Tomaž Vesel odstopil sam, ko se je s pismom seznanil." Ustanovna listina EU po Golobovih besedah predvideva, da lahko predsednica kandidata zavrne, sam pa je pošiljanje njenega pisma prepustil Ursuli von der Leyen, tako da v tej zgodbi ne vidi "nobene velike znanosti, nobenih neznank, nobenih laži".
