Nedelja, 7. 2. 2021, 21.40
3 leta, 10 mesecev
OB ZAČETKU SP V ALPSKEM SMUČANJU 2021
Da se ne bi vrnili v dobo pred Tino Maze
Čeprav so svetovna prvenstva v preteklosti s kakšnim lepim presenečenjem postregla tudi v slovenskem taboru, pa bodo v Cortini d'Ampezzo najbolj realni aduti za nadaljevanje niza osvajanja kolajn, ki ga je pred dvanajstimi leti sprožila Tina Maze, znova Ilka Štuhec, Žan Kranjec in Meta Hrovat.
Pisalo se je leto 2007. Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju je gostil Aare na Švedskem, kjer je blestela predvsem domačinka Anja Paerson. Za slovenski rezultat vrhunca tiste tekmovalne zime je z devetim mestom v veleslalomu poskrbel Mitja Valenčič. To je bilo tretje zaporedno in obenem zadnje svetovno prvenstvo, na katerem med dobitnicami kolajn ni bilo Slovenije. Še več, na naslednjih šestih prvenstvih so slovenski smučarji s kar dvanajstimi kolajnami dosegli več kot polovico odličij (skupno 23) v celotni zgodovini. Predvsem pa je to obdobje postreglo tudi s kar šestimi od skupno sedmih zlatih kolajn.
Nesporna junakinja omenjene dobe je bila seveda Tina Maze, z devetimi kolajnami z naskokom najboljša Slovenka na svetovnih prvenstvih (ob tem je štiri odličja osvojila še na olimpijskih igrah). Svoj delež pa sta priskrbela še srebrni kombinatorec Štefan Hadalin in pa dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec. Po zaslugi slednje in Mazejeve je bilo mogoče na zadnjih petih prvenstvih prisluhniti Zdravljici.
Čeprav bo v slovenski odpravi tokrat kar šestnajst smučarjev, med katerimi je že polovica vsaj enkrat že stala na stopničkah za zmagovalce tekem svetovnega pokala, od tega trojica celo v tekoči sezoni, so letos možnosti za nadaljevanje tega izjemnega niza nekoliko skromnejše. Vsekakor pa večji kot že omenjenega leta 2007. V prvi vrsti zaradi Ilke Štuhec, Žana Kranjca in Mete Hrovat.
Spomin na zadnjo zmago ...
Še tretjič? Zakaj pa ne?!
Ko je Ilka Štuhec leta 2017 prvič postala svetovna prvakinja, je bila absolutna favoritinja. Dve leti pozneje je bila sicer le "ena od favoritinj", a ko je tik pred nastopom z nekoliko privzdignjenima robovoma ustnic in odločnim pogledom proti dolini pokimala, je bilo jasno, po kaj je prišla. Sledila je demonstracija šole izjemnega drsenja, učinkovitega prehajanja v zavoje in elegantnih skokov. Za drugo zaporedno zmago na svetovnih prvenstvih.
Ilko Štuhec je ob prihodu v Cortino pričakal dež. A tistega 10. 2. 2019 je Štuhčeva še zadnjič stopila na stopničke za zmagovalke. Katerekoli tekme. Tri teden pred tem ji je to nazadnje uspelo v svetovnem pokalu. Svojega sedemnajstega skoka na oder se je tedaj veselila prav v Cortini d'Ampezzo, kjer bo prihodnjo soboto branila naslov svetovne prvakinje. Tokrat ne kot kandidatka za zmago št. 1, vsekakor pa kot tekmovalka, ki je nikakor ne gre odpisati.
"Saj veste, kako je na svetovnih prvenstvih. Ena tekma, ena priložnost. Ni pomembno, kako je bilo na zadnji tekmi, kaj šele predlani," pravi 30-letna Štajerka, ki je ob vrnitvi v Dolomite zase in za konkurenco tudi precejšnja neznanka. Zadnji dnevi so namreč minili v znamenju poškodovanega gležnja in rehabilitacije, zato bo moč njenih kart odvisna tudi od dokončne uspešnosti snežne vrnitve in pridobivanja želenih občutkov na progi Olympia delle Tofane.
"Marsikaj se je v tej zimi odvijalo v pravo smer. Težava z gležnjem je nekoliko zaustavila ta proces. A storila bom vse, da se dobro pripravim. Smuk svetovnega prvenstva sem v mislih že večkrat odpeljala. Zdaj je čas tudi za pravo smučanje. Še vedno verjamem, da nisem pozabila smučati. Mogoče je prav vse. Lahko sem neobremenjena," pripoveduje Štuhčeva, ki se je v tej zimi na treh smukih prebila med sedmerico, a tiste zanjo značilne samozavestne in brezkompromisne predstave vendarle ni pokazala.
Meta Hrovat bo močno slovensko orožje na SP 2021.
Meta Hrovat: To še ni "tisto" prvenstvo
In če je Ilka sezono začela spodbudno in se nato znašla v težavah, pa se z drugačno krivuljo lahko pohvali Meta Hrovat. Kranjskogorčanka je namreč, kot vse kaže, krizne trenutke sezone 2020/21 že premagala. To dokazujeta zadnja rezultata v njeni paradni disciplini, torej v veleslalomu. Kranjskogorsko preizkušnjo je namreč končala na tretjem mestu, devet dni pozneje pa je bila v San Vigiliu še peta.
"Razlogov, zakaj mi v delu sezone ni uspelo sestaviti dveh voženj, je več. To so za športnika težka obdobja. Vsaka slaba tekma se v glavi nalaga. Težko se je izvleči iz tega. Ko pa se stvari obrnejo, vse skupaj deluje preprosto. Kot bi se vse sestavilo v želeno celoto. Vesela sem, da sem prav zdaj krivuljo obrnila navzgor," optimizma ne skriva 22-letna Gorenjka, ki se je sicer odločila za pester spekter disciplin, a je jasno, da bo njeno najmočnejše orožje prav veleslalom.
"V Cortino sem res pripotovala z veliko več izkušnjami kot na predhodna tekmovanja. Vseeno pa menim, da še nisem v položaju, ko bi lahko pričakovala najboljše rezultate. Morda bom šele čez dve leti rekla: 'Gremo po to kolajno v točni tisti disciplini!' Zdaj še nisem tam. Poskušala bom pokazati, kaj znam. A če se smučanje sestavi, sem lahko zelo visoko," razmišlja Meta Hrovat.
Žan Kranjec: pogojni favorit
Od treh največjih slovenskih adutov pa je zanesljivo največja uganka Žan Kranjec. Zanj bi prvenstvo v Cortini d'Ampezzo morala biti tista zlata priložnost, da unovči delo preteklih let in si tudi na krilih izkušenj pribori svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Po dveh zaporednih četrtih mestih v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala ter "leseni kolajni" na olimpijskih igrah in petem mestu na SP 2019.
A že ob vstopu v novo sezono je imel nekaj težav s popolnim tekmovalnim osredotočanjem, nato pa se mu je po tragični smrti očeta in poškodbi hrbta smučarski mozaik močno zamajal. Prav zaradi tega lahko Kranjca le z zadržkom označimo za favorita za kolajno, pa čeprav so ga še pred nekaj tedni skorajda vsi v smučarski karavani videli v tej vlogi.
"Izgubljeno obdobje me ne skrbi. Imel sem čas za kondicijsko delo, saj je hrbet to, za razliko od smučanja, dovoljeval. Zdaj sem lačen treningov in tekmovanj. Nisem pozabil smučati. Do tekme pa moram znova pridobiti zaupanje. V prvi vrsti v hrbet, nato v opremo in sebe. Le tako bom lahko dokazal, kar znam. Ne smem se obremenjevati s pričakovanji drugih. Tudi s svojimi ne. Da, dolgoročno imam v glavi veliko ciljev. A pridejo tekme in sezone, ko ne gre povsem po načrtu. Ključno je, da pokažem najbolje v danem trenutku," pred svojim petim svetovnim prvenstvom razmišlja Kranjec. Njegova telesna pripravljenost in smučarsko-tehnična podkovanost nista sporni. Vprašanje pa je, ali se bo lahko pripravil do stanja, v katerem bo to lahko udejanjil.
Del slovenskih potnikov na SP bo tam v prvi vrsti nabiral izkušnje za prihodnja velika tekmovanja. Ob Tijanu Marovtu, Nejcu Naraločniku in Roku Ažnohu to velja tudi za Andrejo Slokar in Nejo Dvornik, ki sta se sicer že uspešno predstavili tudi v svetovnem pokalu. Več si lahko obeta bolj izkušeno jedro ekipe.
V prvi vrsti Štefan Hadalin, ki bo resda branil kombinacijsko srebro, a gre realno več pričakovati v slalomu. Tam je letos veliko bolj stabilen, manjka pa mu še zadnji kamenček v mozaiku za preboj v deseterico. Tudi Ana Bucik, nekoč tretja na kombinaciji v svetovnem pokalu, je povsem tehnično usmerjena, predvsem pa opogumljena po dobri popotnici. Na to se ne more zanašati njena dobra prijateljica Tina Robnik, ki je postala ujetnica zdravstvenih težav in posledično primanjkljaja rezultata in samozavesti.
Člani hitrostno usmerjenega terceta, ki ga sestavljajo Miha Hrobat, Martin Čater in Boštjan Kline, bodo po nizu slabih nastopov pred pomembnim izzivom, na katerega lahko odgovorijo le z bolj napadalnim pristopom. V prav posebnem položaju pa bo tokrat Maruša Ferk, sicer najstarejša članica slovenske ekipe, ki je nastopala že na SP 2007. Po izpadu iz reprezentančnih vrst se je namreč vnovič oklenila hitrih disciplin, kjer se je vrnila med dobitnice točk. V Cortini pa bi bila lahko skriti adut v kombinaciji.
Spored SP 2021
Ponedeljek, 8. februarja: kombinacija (ž) (odpovedano)Torek, 9. februarja: superveleslalom (m), superveleslalom (ž),
Sreda, 10. februarja: kombinacija (m)
Sobota, 13. februarja: smuk (ž)
Nedelja, 14. februarja: smuk (m)
Torek, 16. februarja: paralelna tekma (m), paralelna tekma (ž)
Sreda, 17. februarja: ekipna paralelna tekma
Četrtek, 18. februarja: veleslalom (ž)
Petek, 19. februarja: veleslalom (m)
Sobota, 20. februarja: slalom (ž)
Nedelja, 21. februarja: slalom (m)
Slovenska reprezentanca na SP 2021
Ženske
ILKA ŠTUHEC |
smuk, svsl |
MARUŠA FERK |
smuk, svsl, kombinacija |
META HROVAT |
svsl, kombinacija, veleslalom, slalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
ANA BUCIK |
veleslalom, slalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
TINA ROBNIK |
veleslalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
NEJA DVORNIK |
veleslalom, slalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
ANDREJA SLOKAR |
slalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
Moški
MARTIN ČATER |
smuk, svsl, kombinacija |
BOŠTJAN KLINE |
smuk, svsl |
MIHA HROBAT |
smuk, svsl, kombinacija |
NEJC NARALOČNIK |
smuk, kombinacija |
ŽAN KRANJEC |
veleslalom, slalom, paralelna tekma |
ŠTEFAN HADALIN |
svsl, veleslalom, slalom, kombinacija, paralelna tekma, ekipna tekma |
ROK AŽNOH |
veleslalom, paralelna tekma, ekipna tekma |
TIJAN MAROVT |
slalom |
ALJAŽ DVORNIK |
slalom |
Štefan Hadalin
Slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih
Schladming 1982: srebro – Bojan Križaj (slalom) in bron – Boris Strel (veleslalom)
Crans Montana 1987: srebro – Mateja Svet (veleslalom), bron – Mateja Svet (slalom) in Mateja Svet (superveleslalom)
Vail 1989: zlato – Mateja Svet (slalom), bron – Tomaž Čižman (superveleslalom) in bron – Mateja Svet (veleslalom)
Saalbach 1991: srebro – Nataša Bokal (slalom)
Sierra Nevada 1996: bron – Urška Hrovat (slalom)
St. Anton 2001: bron – Mitja Kunc (slalom)
Val d'Isere 2009: srebro – Tina Maze (veleslalom)
Garmisch-Partenkirchen 2011: zlato – Tina Maze (veleslalom) in srebro – Tina Maze (superkombinacija)
Schladming 2013: zlato – Tina Maze (superveleslalom) in srebro – Tina Maze (superkombinacija), Tina Maze (veleslalom)
Vail 2015: zlato – Tina Maze (smuk), Tina Maze (alpska kombinacija) in srebro – Tina Maze (superveleslalom)
St. Moritz 2017: zlato – Ilka Štuhec (smuk)
Aare 2019: zlato – Ilka Štuhec (smuk), srebro – Štefan Hadalin (alpska kombinacija)
Zlato | srebro | bron | |
---|---|---|---|
Boris Strel | / | / | 1 (1982) |
Bojan Križaj | / | 1 (1982) | / |
Mateja Svet | 1 (1989) | 1 (1987) | 3 (1987, 1989) |
Tomaž Čižman | / | / | 1 (1989) |
Nataša Bokal | / | 1 (1991) | / |
Urška Hrovat | / | / | 1 (1996) |
Mitja Kunc | / | / | 1 (2001) |
Tina Maze | 4 (2011, 2013, 2015) | 5 (2009, 2011, 2013, 2015) | / |
Ilka Štuhec | 2 (2017, 2019) | / | / |
Štefan Hadalin | / | 1 (2019) | / |
In kje so junaki danes?
Prvega slovenskega dobitnika kolajne na SP, tedaj resda še za Jugoslavijo, ni več med nami. Boris Strel, ki je sicer skrbel za smučarski servis in šolo, je umrl pred šestimi leti. Bojan Križaj, ki je do slalomskega srebra prišel štiri dni za njim, je danes 64-letni upokojenec, pred tem pa se je ukvarjal s podjetništvom.
Prva svetovna prvakinja Mateja Svet kot delovna terapevtka službuje na psihiatrični kliniki in vodi terapevtske skupine, najbolj presenetljivi dobitnik kolajne na SP Tomaž Čižman, bronasti supervelslalomist iz Vaila 1989, je s smučanjem povezan kot tehnični delegat, sicer pa se ukvarja z veleprodajo bralnih in sončnih očal. Zadnja, ki je kolajno osvojila pod jugoslovansko zastavo, Nataša Bokal, deluje kot trenerka.
Ena od naših gostij v rubriki Druga kariera Urška Hrovat vodi smučarsko šolo s svojim imenom, sicer pa je zastopnica za oblačila znamke Tenson. Še bolj je s smučanjem povezan predzadnji moški dobitnik kolajne. Bronasti slalomist na SP 2001 Mitja Kunc si namreč kruh služi kot trener. V Cortino d'Ampezzo bo potoval kot trener v slovenski ženski ekipi.
V italijanske Dolomite pa zelo pogosto zavije tudi rekorderka po številu kolajn Tina Maze, ki je leta 2018 postala mama. Še na zadnjem SP v Aareju je delovala kot strokovna sodelavka v Eurosportovi službi, sicer pa sodeluje s številnimi dolgoletnimi partnerji (Milka, Stöckli, I feel Slovenija, BMW …).
Zadnja dva dobitnika kolajn iz Slovenije, Ilka Štuhec in Štefan Hadalin, pa bosta v Cortini med aktivnimi smučarji.
2