Sreda, 3. 2. 2021, 4.00
3 leta, 10 mesecev
INTERVJU: ZRINKA LJUTIĆ
"Nova Janica? Ne, jaz sem Zrinka!"
Zrinka Ljutić. Ime, ki vsekakor spada v smučarske beležke. Ime prihodnosti. Bližnje prihodnosti. Čeprav je šele pred dnevi dopolnila 17 let, že zmaguje na tekmah evropskega pokala. Trenutno je druga v skupnem seštevku tega tekmovanja ter peta v slalomu in šesta v veleslalomu. Nasvete, kako ohranjati mirno in osredotočeno glavo, pa ji namenja prav tista, s katero jo naši sosedje tako zelo radi primerjajo – Janica Kostelić.
Letos je Zrinka Ljutić prestopila tudi prag članskih FIS-tekmovanj. V velikem slogu. Kot nekoč njena rojakinja in zdaj tudi svetovalka Janica Kostelić. Že na prvih tekmah nižje ravni se je s štartnimi številkami krepko nad 100 začela prebijali v ospredje. Kmalu je začela navduševati tudi v evropskem pokalu. Tam se je že na osmi tekmi zavihtela med deseterico, nato pa je v pičlem tednu nanizala dve zmagi. Najprej v slalomu na Zell am Seeju, nato še v veleslalomu na Krvavcu. "Lepo. A veliko dela me še čaka," se je nasmehnila mlada Hrvatica.
Za njen razvoj v družinski ekipi skrbi oče Amir Ljutić, pomorski inženir iz Banjaluke, ki si je z ženo Martino Cvjetko Ljutić, sicer učiteljico angleščine in nemščine, dom ustvaril v Zagrebu. Tudi na tej ravni lahko najdemo nekaj vzporednic z družino Kostelić, le da se v tem primeru s smučanjem ukvarjajo še 18-letni Tvrtko, 14-letna Dora in 12-letni Hrvoje.
Hrvaška senzacija. Čudežna deklica smučanja. Nova Janica. So vam znani tovrstni naslovi?
V tej sezoni se zame vse skupaj odvija s tako veliko hitrostjo, da težko procesiram. Vesela sem, da mi gre dobro od rok. Nova Janica? Nisem nova Janica. Nihče ne bo nova Janica. Iskreno, to tudi ni moj cilj. Kar ji je uspelo na športni poti, je neverjetno. Težko bo ponoviti takšne rezultate. Jaz pa … Trudim se. Rada bi pustila smučarsko sled. A ne kot nova Janica, temveč kot Zrinka.
Kot kaže, ste na dobri poti, čeprav je ta še dolga.
Letošnja sezona je zame res izjemna, čeprav me osrednje tekme še čakajo. Priznam pa, da me je tako hiter preboj tudi malce presenetil. Ko sem si na prvi tekmi oblekla štartno številko 114, si resnično nisem obetala, da bom tako hitro oklestila svoje FIS-točke in prišla do občutno boljšega štartnega izhodišča. Veseli me tudi, da sem se dobro znašla celo na tekmah evropskega pokala. To je vendarle tista zadnja stopnica pred svetovnim pokalom. Verjetno bom potrebovala nekaj časa, da zberem vse misli. To takrat pa bi rada dosegla še kakšen odmeven rezultat.
Tudi na svetovnem prvenstvu? Potujete v Coritno d'Ampezzo?
Da, nastopila bom v slalomu in veleslalomu. Tega se že zdaj zelo veselim. In znova sem pri tem, kako hitro se vse dogaja. Lahko rečem, da živim svoje sanje. Delam tisto, kar imam res rada, pri tem pa sem uspešna.
Je ob tem težko brzdati ambicije?
Vsekakor se je moj pogled na to, kaj je dosegljivo, nekoliko spremenil. Zdaj bi rada končala med najboljšo trojico v eni od disciplin evropskega pokala. Morda celo v skupnem seštevku. Predvsem pa bi rada izboljšala FIS-točke v vseh disciplinah in se morda med trideseterico prebila tudi v svetovnem pokalu.
Sanjate kdaj tudi o zmagi na domači tekmi na Sljemenu nad Zagrebom?
Seveda. To so pač sanje vsakega hrvaškega smučarja. Nisem izjema. Še posebej, ko vidim kakšne stare posnetke. Recimo tista nora tekma, na kateri je Janica Kostelić smučala brez ene palice. Pa tisti nori navijači z baklami in petardami. Takšno vzdušje bi nekoč rada doživela.
Kaj pa ta medijska odmevnost na Hrvaškem, s katero smo odprli ta pogovor?
Medijska pojavnost prinaša prednosti in slabosti. Za mlado smučarko je to lahko malce obremenjujoče. Še vedno nisem navajena tega, da se moje ime pojavlja v časopisih in na spletu. Tudi v takšnih intervjujih še nisem povsem sproščena. Lahko pa povem, da me to ni spremenilo. Ostala sem Zrinka. Ista oseba. V časopisu ali ne.
Omenili smo Janico Kostelić, ki je kariero končala, ko ste bili stari komaj dve leti. Legenda iz medijev in pripovedovanj?
Res je. A ko se na Hrvaškem lotevaš smučanja, ne moreš mimo njenega imena. Nisem je videla tekmovati, a je zame idol. Od nekdaj. Res pa je, da so bili to zame sprva le statistični podatki in zgodbice. Zdaj ko nisem več popoln otrok, pa se še toliko bolj zavedam razsežnosti uspehov.
Kakšno pa je vajino sodelovanje?
Ona je svetovalka naše ekipe. Ker je ob tem tudi mama, ji seveda skrb za otroka preprečuje, da bi bila stalno z nami. Zato poskušam izkoristiti vsak trenutek, ki mi ga nameni. Lahko rečem, da mi je njena pomoč prišla zelo prav. Na več ravneh. Pomagala mi je odpirati nove vidike. Njeni nasveti so vredni zlata. Vemo, kakšna je bila njena pot. Le kdo bi bil torej lahko boljši svetovalec?
Njen najboljši nasvet?
Veliko jih je povezanih s pristopom. Kar nekaj je povsem taktičnih, ki se nanašajo na progo. Tudi nekaj življenjskih nasvetov mi je podarila. Najbolj mi je v spominu ostal stavek, naj ne odrastem prehitro. Dopovedovala mi je tudi, naj ostanem poštena ne glede na to, kaj bodo od mene pričakovali drugi. "Uživaj v smučanju," mi pogosto reče.
Janico je treniral oče. Vaša zgodba je podobna.
Z očetom smučam, odkar pomnim. Verjamem, da ni lahko biti trener in oče v isti osebi. A kot kaže, sistem deluje. Želim, da ostane pri tem. Nihče me ne pozna tako dobro kot on. No, vseeno se na treningih v pripravljalnem obdobju povezujemo z Leono Popović, Andreo Komšić in mojim bratom Tvrtkom.
Pravite, da želite pustiti pečat kot Zrinka. Ali to pomeni, da tudi v svetovnem smučanju nimate kakšnih vzornikov?
Rada pogledam za najboljšimi. Vzornik? Marcel Hirscher! To je pojem smučanja. Pri dekletih seveda izstopa Mikaela Shiffrin. Če pa bi ocenjevala po slogu smučanja, sta mi všeč vsestranskost Petre Vlhove in veleslalomska tehnika Marte Bassino. Vlhovo bi omenila tudi zaradi osredotočenosti in izjemne delovne predanosti.
V kakšnih odnosih pa ste s slovenskimi smučarkami?
V odličnih. Na treningih se večkrat povežem z Andrejo Slokar. Všeč mi je njena prijaznost. Sicer pa poznam tudi Meto Hrovat, Tino Robnik in Ano Bucik. Tudi z njimi sem že trenirala.
2