Sreda, 21. 2. 2024, 13.10
3 mesece, 3 tedne
Intervju: Tomaž Ambrožič
"Moramo priti res tako daleč, da bo na tekmi še kdo umrl?"
"V tujini so to zelo enostavno rešili. Prejmeš dosmrtno prepoved obiska športnih prireditev in pika," Tomaž Ambrožič, odlični poznavalec slovenskega nogometa, predlaga rešitev, s katero bi lahko izkoreninili izgrede, podobne tistemu, ki je v nedeljo v Murski Soboti očrnil nogomet. Slovenija si postavlja vprašanja, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Naš sogovornik je navedel kar nekaj predlogov.
V Sloveniji še vedno odmeva nedeljski incident, v katerem je za zdaj neznani storilec z eksplozivnim telesom poškodoval sedem oseb. Predmet je poletel s tribune, namenjene privržencem Maribora, kjer so prevladovali člani navijaške skupine Viole. Mura in Maribor še čakata na razplet srečanja, disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije naj bi odločitev praviloma sporočil v prihodnjih dneh. Policijska preiskava še ni končana, še vedno iščejo storilca, na sončni strani Alp pa je dogodek dvignil ogromno prahu, tako da o njem ne razpravljajo le v športnih, ampak tudi političnih krogih. O tem, kaj vse bi bilo treba spremeniti in model katere države si lahko pri tem postavimo za zgled, se je za Sportal razgovoril Tomaž Ambrožič. In marsikaj pripomnil.
Tomaž Ambrožič je odličen poznavalec slovenskega nogometa, v katerem sodeluje vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil tesno vpet v dogajanje pri NK Celje. Je diplomirani pravnik in direktor športno-marketinške agencije Sport Media Focus. Sodeloval je pri organizaciji nekaterih največjih športnih dogodkih pri nas. Je tudi prejemnik posebnega priznanja Društva za marketing Slovenije leta 2013 ter kolumnist na Siolu.
Nogometne Slovenije dogodek že dolgo ni pretresel v takšni meri kot navijaški izgred na nedeljskem dvoboju v Murski Soboti. Odprl je številna vprašanja in iztočnice.
Žal ugotavljam, da se od začetka 90. let, ko sem deloval v NK Celje, ni prav nič spremenilo. Izgredi se še vedno dogajajo. In to navkljub vsej politiki, ki jo je imela bodisi država bodisi nogometna zveza. Navkljub vsem kaznovanjem klubov, odločitvam disciplinskih sodnikov, zapiranju stadionov … Na koncu so v bistvu kaznovani športniki. Pri nas se še vedno vrtimo v nekem začaranem krogu, saj ne zmoremo najti krivcev in jih kaznovati. Pri nas se vedno posplošuje, vedno iščemo kolektivno odgovornost. To je popolnoma napačen pristop.
Da se nam to dogaja v času, ko so vsi stadioni opremljeni s kamerami, ko stadioni zahtevajo nadzorne sobe za policijo? Pa ne govorimo zdaj o tem, da je na tribuni pet tisoč navijačev in moraš med njimi identificirati nekoga, ki je kaj vrgel na igrišče. Ne. Govorimo o skupini mogoče nekaj sto ultrasov, ki jih policija polovico pozna po imenu. Nato se v bistvu igra "ping-pong" in se sprašuje, kdo je zdaj odgovoren. Pač, upravna enota je dala te zahteve, policija pravi, da je to stvar varnostne službe, varnostna služba pa nima teh pristojnosti. Nihče ne sme pridobivati podatkov od oseb, ker jih ne sme. In tako dalje.
Žal ne more nihče reči, da je tisto, kar smo počeli 30 let, obrodilo sadove. Slej ko prej bi se lahko zgodilo, da bo na nogometni tekmi še kdo umrl. Ne vem, ali bomo morali priti res tako daleč?
"Ne morem verjeti, da v današnjem času, ko nas v bistvu vse opazujejo, ko z avtom ne moreš več zapeljati na avtocesto, če nimaš plačane vinjete, ter te zaznajo radarji in podobno, v skupini nekaj sto navijačev ne moremo ugotoviti, kdo so ti ljudje. Saj nismo leta 1980," se Tomaž Ambrožič čudi, da policija še vedno išče povzročitelja nedeljskega incidenta v Murski Soboti.
Kako bi lahko to preprečili? Kakšne so rešitve, da v prihodnje na slovenskih stadionih ne bi več spremljali podobnih incidentov?
Če iščemo vzorce v državi, ki je imela podobna težave in jih rešila, potem v tem primeru najbolj izstopa Anglija. Saj ima še vedno težave z navijači in huligani, a se je vse preselilo ven iz stadiona in se ne dogaja več tam.
V tujini so to zelo enostavno rešili. Prejmeš dosmrtno prepoved obiska športnih prireditev in pika. Plačaš kazen in pika. Danes na vsakem športnem objektu, na vsakem stadionu ali v dvorani, naj bo v javni ali zasebni lasti, obstajajo pravila obnašanja. Hišni red. Če ga kršiš, moraš potem sprejeti odgovornost in nositi posledice.
Pred leti smo v Belgiji obiskali stadion v Genku, kjer si hitro opazil opozorila, kako se vsak nedovoljen vstop na igrišče kaznuje s tri tisoč evri. Lastnik oziroma upravljavec objekta lahko predpiše kazen in te z njo vnaprej seznani. Če si ti prekršil pravila, potem veš, kakšne bodo posledice. Zato ne razumem, kako v Sloveniji ob vseh teh incidentih, ki so se dogajali tudi že v preteklosti, še vedno ne obstaja način, da bi to primerno kaznovali.
Ne vem, ali država tega noče storiti ali pa nogometna zveza ne pritisne dovolj na državo. Morali bi pač naredili takšno zakonodajo, ki bi lahko identificirala kršitelje in jim pojasnila, da nimajo več dovoljenja za obisk tekem. Če lahko to rešujejo v Angliji, kjer se morajo ljudje vsake toliko časa obvezno javljati na policijski postaji, sploh takrat, ko napoči čas za tekme, bi lahko tudi pri nas.
Pa so še drugi načini. Tudi hišni pripor, ko prejmeš zapestnico in v času tekem ne smeš zapustiti hiše. Obstaja veliko rešitev, bistveno pa je, da s tem kaznuješ povzročitelje, ne kolektivne odgovornosti.
Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo po tem v Murski Soboti? Kdo bo kaznovan?
O tem lahko le predvidevam. Lahko se motim, a predvidevam, da bo kaznovan Maribor in bo tekmo izgubil s 3:0. Ne glede na to, ali so bili njegovi igralci za izgred krivi ali ne, bo Maribor izgubil tekmo, ker je bila prekinjena zaradi njegovih navijačev. Tudi Mura bo kaznovana. Znova bosta kaznovana kluba. Zakaj tako? Smo prišli tako daleč, da bo čez leto dni nekdo prišel na stadion v samomorilskem jopiču in se razstrelil? In bomo tudi takrat kaznovali klube?
Saj veste, kaj se je zgodilo, ko je nogometna zveza lani organizirala finale pokala in so se na tekmi med Olimpijo in Mariborom dogajali izgredi. Koga je nogometna zveza kaznovala takrat? Oba kluba. Čeprav je sama organizirala dogodek. Pa so potem pojasnjevali, da varnostna služba ni dobro opravila svojega posla.
Lani je Olimpija v finalu pokalnega tekmovanja na razburljivem srečanju, ki so ga zaznamovali tudi navijaški izgredi, premagala Maribor in uspešno sezono 2002/23 začinila z dvojno krono. Naj potem nogometna zveza podeli licence varnostnim službam. Tistim, ki lahko sploh varujejo tekme prve lige. Moraš torej pridobiti licenco in izpolnjevati pogoje. In če imaš licenco, moraš dati tudi neko kavcijo, garancijo. Karkoli. In če se nato zgodi, da se noter vnese eksplozivna sredstva … Kdo je potem odgovoren za to? Zagotovo ne klub, ampak varnostna služba, ki ima licenco.
Najslabše je zdaj reči, da bomo kaznovali Muro. Zakaj? Ker je upravna enota ocenila, da je to tekma srednjega tveganja ter da pač po neki rutini potrebujejo toliko in toliko policajev?
Torej se odgovornost prelaga, kar otežuje zadeve?
Točno tako, pri nas je takšna folklora, da se odgovornost prelaga. Vsak zase pravi, mi smo svoje naredili, na koncu pa ni nihče kriv. Na koncu se vse pospravi pod preprogo in ne reši. Najlažje pa se koga kaznuje. Torej klube. Da mora igrati nekaj tekem brez gledalcev. Zadeva se tako pozabi vse do naslednjega primera. Je pa skregano z logiko, da gledalci, ki hodijo na stadione zaradi tega, da uživajo, postanejo žrtve peščice huliganov.
Lahko gremo celo tako daleč in si zamislimo, pač hipotetično, da želi drugi klub škodovati Mariboru. Ali pa komu drugemu, govorim pač hipotetično. In bi plačal nekoga, ki je odvisnik od droge in se pusti kupiti za tisoč evrov. In mu rečeš, poglej, ti potrebuješ tisoč evrov. Dam ti tole, daj si gor kapuco, pojdi med Viole, Dragonse ali koga drugega in nato tisto vrzi na igrišče. V ozadju je lahko torej veliko manipulacije. Ampak. Če bi takega človeka dobili, identificirali, in bi nato rekel, da je to naredil, ker so mu naročili, bi vsaj vedeli, kdo je kriv.
Po poku eksplozivnega telesa jo je izmed nogometašev Mure, ki so se ogrevali ob igrišču, najhuje skupil mladi Niko Kasalo.
Tega v primeru nedeljskega srečanja v Murski Soboti še ne vejo. Policija še vedno išče storilca, za pomoč je zaprosila tudi javnost.
Zakaj je pri nas vedno vse pod krinko varovanja človekovih pravic? Da to ni dovoljeno, da se to ne sme delati, medtem ko lahko vsi kaznujejo klube? In nazadnje tudi športnike. Kolikokrat so morali klubi že igrati pred praznimi tribunami, pa igralci niso bili ničesar krivi.
Ta politika kaznovanja je v bistvu samo polnila blagajne. Klubi so plačevali kazni. Kaj so s tem dosegli? Na koncu se je nabralo v blagajni nekaj sto tisoč evrov. V desetih letih so verjetno od klubov pobrali milijon evrov ali dva kazni. Pa smo s tem tudi popravili obnašanje na stadionu? Ne, nismo ga. Zato, ker ga tako ne moremo. Ker bo istih 30 ljudi to počelo še naprej.
A klubi se nočejo zameriti navijačem.
Ampak to ni rešitev. Če se bo nekdo razstrelil in bodo mrtvi, ali pomaga kazen, ki jo bo klub plačal?
Prvič se je zgodilo, da je moral zaradi takšnega izgreda v bolnišnico nekdo od igralcev. Viole so se po tem odzvale, kar je v redu. Oni vedo, kdo je bil. Viole vedo. Policija pa pravi, da opravlja identifikacijo ljudi tri dni po tekmi? Tu je težava.
Nogometna zveza bi morala od države, od organov, ki so za to pristojni, zahtevati, da sprejmejo zakon. Nogometna zveza ga sama ne more. Ne moreš nekoga kaznovati s prepovedjo, če se bo on skliceval na neko ustavno pravico. Mora veljati kazenska zakonodaja, zakonodaja o prekrških. Če si storil to in to na športnih prizoriščih ali na koncertih, vseeno, imaš prepovedan vstop.
V Angliji nekdo vrže plastenko vode na igrišče in dobi prepoved. Lahko jo dobiš že zaradi žaljenja, zaradi rasističnih opazk. Skrbijo za to, da imajo vse posneto na kamerah. Da te lahko res identificirajo in ne obsodijo nekoga, ki tega ni storil.
Predvidevam, da se z nekimi kamerami da ugotoviti, kdo je vrgel to eksplozivno sredstvo. Ne nazadnje tudi s pričami iz navijaške skupine. Je pa dobro, da so se Viole oglasile tako, kot so se. Če to obsojajo, potem naj tudi pokažejo in izločijo tistega. Naj pokažejo, kdo je to storil. Ker drugače bodo škodovale svojemu klubu.
"Zgodilo se je nekaj, kar občinstvo odvrača od ogleda tekem. Klubi se že tako trudijo, da bi na stadione privabili čim več občinstva, tu imam v mislih zlasti družine z otroki, a jim takšni izgredi ne bodo pomagali. Navijaška folklora, ki obstaja, jim že tako ni naklonjena. Starši z otroki morajo na stadionih poslušati skandiranja "Ubi žabara" ali "Ubi Štajerca". Že to je nekaj, kar je proti vsem prizadevanjem," je povedal Tomaž Ambrožič.
Kako torej naprej?
Dajmo se zgledovati po tistem, kar deluje. Saj ne izumljamo tople vode. Nogometna zveza ne more imeti svojih pravil, ki niso usklajena s pravnim redom v državi. Ministrstvo za notranje zadeve je pristojno, da daje pooblastila policistom, varnostnikom in ne nazadnje nogometni zvezi.
Dajmo torej priti zadevi do dna. Naj se kaznuje tisti, ki je to povzročil. Naj nima več nikoli dostopa na stadione. To lahko nogometna zveza tudi zahteva od klubov. In klubi bodo morali to spoštovati. Potem bodo rekli svojim navijačem, da nimajo več pravice obiska tekem, in zgodba bo zaključena.