Odbojka in ljubezen sta jo pripeljali v Slovenijo, edini strah je bil jezik

Sportal Odraščal v milijonskem Sao Paulu, družino si je ustvaril v vasici ob Soči

Anita Pethö Foto: Matej Podgoršek Anita Pethö je odraščala v predmestju madžarske prestolnice Budimpešta. Odbojkarsko kariero je začela v domačem klubu Budapest SE-FCSM, pred odhodom v tujino je igrala še za Vasas Obuda. Po treh sezonah v Franciji (Bezziers Volley in Albi Volley-Ball) je leta 2008 prvič prišla v Slovenijo in dve sezoni igrala za Nova KBM Branik. Takrat je spoznala tudi svojega bodočega moža Miloša Grilanca. Tudi on je bil odbojkar, nato pa vrsto let direktor moškega odbojkarskega kluba iz Kanala. Po še eni sezoni v Franciji (UGSE Nantes Volley) je leta 2011 za stalno ostala v Sloveniji v Novi Gorici. Odbojko je igrala še tri sezone, eno za Luko Koper in dve za Novo Gorico, v vrstah GEN-I Volley je leta 2017 končala aktivno kariero.

"Ne, zagotovo ne. Že zaradi jezika Slovenije ne bi nikdar izbrala. Vedela sem, da se bom jezika težko naučila," si ob prvem prihodu v Slovenijo ni mislila, da bo tu ostala za vedno. "A v Mariboru ni bilo težave. V Mariboru sem lahko govorila angleško in vsi so razumeli. Tako nisem imela nobenih težav, ker nisem govorila slovensko." Ko je prišla v Novo Gorico, pa je že vedela, da bo tu ostala za stalno. "Ni bilo druge možnosti, kot da se naučim jezik. Na začetku je bilo težko. Najprej smo govorili še po angleško, potem je mož začel govoriti po slovensko, jaz pa sem mu odgovarjala po angleško." 

Anita Pethö je pred skoraj 20 leti prišla v Slovenijo, ko je postala članica odbojkarskega kluba iz Maribora. Foto: www.alesfevzer.com

"Madžarščina je drugačen jezik, začeti je bilo treba z nič"

Slovenščina je bila njen največji strah. Foto: Matej Podgoršek Večinoma se je slovensko učila sama, pred osmimi ali devetimi leti pa se je udeležila tudi tečaja. "A jaz mislim, da mi ni toliko pomagalo. Vedela sem, da se bom naučila jezika, če bom govorila. A ker nisem znala besed, nisem mogla govoriti. In sem se učila besed sama. Najprej sem več razumela, kot pa govorila. A počasi je šlo. Madžarščina je povsem drugačen jezik. Nobene besede nimamo enake ali podobne. Začeti je bilo treba z nič." Oba jezika se zdita zelo zahtevna, vendar ne za njeno hčerko Mio. "Zna madžarsko in slovensko. Ona ne razume, zakaj je madžarščina težka." Aniti se je zdelo pomembno, da hčer nauči tudi svoj materni jezik. "Samo tako se lahko pogovarja z mojo družino. Moja mama ne razume niti angleško. Ni bilo možnosti, da ne bi mogla govoriti z nono."

"S hčerko govorim samo po madžarsko. Edino tako se je lahko ona naučila jezik. Sicer pa doma govorimo slovensko. Mislila sem, da jaz govorim dobro slovensko, a mi je ona rekla: 'Ne, mama, ne govoriš dobro.' In sem ji rekla: 'Vzemi papir in napiši, kaj je narobe.' In v petih minutah je popisala cel list papirja. In sem ji rekla: 'Ni ti treba več.' Tako da zdaj vem, da ne govorim popolno. A ljudje me razumejo."

Hči gre po njenih stopinjah, trenira jo Israel dos Santos

Dvanajstletna Mia gre po maminih in očetovih stopinjah. "Zadnji dve leti trenira odbojko, prej je trenirala atletiko. Poskusila je tudi hip hop. Imela je občutek, da jo silimo, naj poskusi tudi odbojko. Pa je nisva nikoli. Sošolke so igrale odbojko in je nato sama rekla, da bi poskusila tudi ona. In je zdaj v odbojki. In starši so veseli." Oba z Milošem sta bila vendarle več kot 30 let povezana z odbojko. "Čudno bi bilo, če ne bi vsaj poskusila tudi ona. Fizično ima vse, kar potrebuje za odbojko. Visoka bo. Če bo glava prava, lahko doseže, kar hoče." 

Israel dos Santos, nekdanji odbojkar, ki se je iz Brazilije priselil v Slovenijo. Danes z družino živi v Ložicah ob Soči. Foto: Matej Podgoršek Mamini odbojkarski nasveti je ne zanimajo. "Kar ji povejo Izzy in drugi trenerji, pa upošteva." Njen trener je Israel dos Santos, Brazilec, ki že 17 let živi v Sloveniji. V rubriki Prek meja smo ga gostili aprila. Mio pa zanimajo Anitine zgodbe iz odbojkarskih časov. "To ji je všeč, da je mama videla svet. Jaz sem igrala tudi odbojko na mivki in smo šli tako tudi v Azijo, Ameriko. A ona kot otrok to vidi drugače. Jaz sem morala trenirati, da sem lahko šla. Nisem to kar dobila. Šport je morda edina služba, ki je tvoj hobi, pa še plačajo ti za to."

Sportal Zoran Jerončič, legendarni trener, ki je s pašnika prišel v prvo italijansko ligo #video

"Bilo je povsem jasno, da Miloš ne bo živel na Madžarskem"

Pravi, da se niti dobro ne spomni, ali je bila odločitev, da si nov dom ustvari v Novi Gorici v Sloveniji, težka. "Bilo je povsem jasno, da Miloš ne bo živel na Madžarskem. Če torej želiva živeti skupaj, bova živela tukaj." Izziv sta bila torej jezik in oddaljenost od domačih, sicer pa je hitro dojela, da se v Sloveniji živi bolje. "Težko je, da družine ne morem videti vsak dan. Predvsem pogrešam mamo. Če me potrebuje, me ni tam. Saj se kličemo vsak dan, a to ni isto. A ko grem zdaj na Madžarsko, svet tam vidim povsem drugače. Nimam niti želje, da bi šla nazaj." Odkar ima v Novi Gorici redno službo, na Madžarsko na obisk hodijo samo še dvakrat ali trikrat na leto, poleti in v času božičnih in prvomajskih praznikov. 

Tudi Anita je navdušena nad barvo reke Soče. Foto: Matej Podgoršek Slovenija, še posebej Nova Gorica, ima izvrstno lego, kjer ti je dosegljivo vse. In to ji je zelo všeč. "Če hočemo iti v hribe, smo tam v pol ure. Jaz sicer ne smučam, hči pa. Če hočemo na morje, smo tudi tam v pol ure. Lepa država. Gorica pa je res top." Od prvega dne v Novi Gorici pa je, kot vsi, zaljubljena tudi v Sočo. "Barva! Barva me je vedno fascinirala. Ko se vozimo mimo, se vedno želim ustaviti, da naredim fotografijo."

"Dvajset let sem imela službo, ki jo lahko drugi samo sanjajo"

Anita Pethö Foto: www.alesfevzer.com Po koncu aktivne profesionalne odbojkarske poti se je Anita Pethö preizkusila tudi v vlogi trenerke. "Dve sezoni sem trenirala otroke, a sem videla, da to ni zame. Ta generacija je drugačna, kot je bila naša. Kakšen je že tak, ki razmišlja, kot sem jaz: šport in samo šport. A danes imajo telefone, računalnike … Preveč stvari imajo poleg športa. In zaradi tega veliko izgubijo."  Odbojka ni šport, s katerim bi si lahko zagotovil dolgoročno preživetje, zato si je morala poiskati službo. "Dvajset let sem imela tako službo, ki jo lahko drugi samo sanjajo. Zdaj pa je drugi svet, civilni svet, ko je treba delati."

"Ko sem jaz igrala odbojko, me niso silili hoditi v šolo. Končala sem gimnazijo, nisem pa šla študirat. Ob odbojki takrat tega nisem mogla. Danes se poudarja študij. Klubi jim pustijo, da študirajo in vseeno ob tem trenirajo. Mi smo imeli po dva treninga na dan in ni bilo možnosti, da bi diplomirala." Tako je bilo težko najti službo v civilnem svetu. "Jaz sem igrala do 38. leta. Razen odbojke takrat nisem znala nič. Lahko bi trenirala otroke, a to res ni bilo zame." Zadnja tri leta dela v Polidentu, goriškem podjetju, ki izdeluje dentalne proizvode.

"Končala sem s poškodbo kolena. Križne vezi, adijo."

Tudi rekreativno odbojke ne igra več. Foto: Matej Podgoršek Odbojka je tako preteklost, tudi rekreativno. "Videla sem, da je tudi Izzy rekel, da niti slučajno. Končala sem s poškodbo kolena. Križne vezi, adijo. Po rehabilitaciji sem še poskušala, a telo ni želelo več. Nisem imela več 20 let, ampak 38. In je bilo konec. Rekreativno pa ne morem iti enkrat na teden za eno uro in me potem še en teden vse boli. Če si bil nogometaš, še lahko malo brcaš žogo. V odbojki pa je treba skakati in pogosto padeš. Če nisi fizično pripravljen, je bolje kot ne." Za telesno aktivnost danes skrbi z redno hojo, predvsem po zaslugi Atile, njihovega psa. "Z njim hodimo tudi po deset kilometrov na dan. Z drugimi športi se z možem ne ukvarjava. Hodiva v hribe, hodiva v Panovec. To pa je užitek."

Tudi tekem ne spremlja pogosto, slovenska ženska reprezentanca bo zdaj sploh prvič igrala na svetovnem prvenstvu. "Čestitam, čestitam! Bila sem presenečena, ko sem videla, da igrajo še tri dekleta, s katerimi smo skupaj igrale. To je bilo lepo, sicer pa ne sledim tekem. Upam, da bodo rastli tu v Novi Gorici, da pridejo na raven Nove KBM in Calcita."

Sportal Umetnik z nogometno žogo in frizerskimi škarjami #video

Sportal Obetaven nogometaš, ki je uspešen družinski posel zamenjal za družbena omrežja

Sportal Svetovni podprvak v spustu, ki živi za Sočo in sukenski regut #video