Tako so se v Mojstrani med sabo pomerili slovenski junaki

V okviru dneva je potekalo tekmovanje ekip gorskih reševalcev v prvi pomoči, organizirali so pohod na Borovje in kolesarjenje v Krmo ter prikazali helikoptersko in klasično reševanja v ferati. Obenem so gorski reševalci podelili tudi značke novim gorskim reševalcem, dan pa se je končal z večernim druženjem, ki si ga naši vrli in vdani gorski reševalci nedvomno zaslužijo.

Delo gorskih reševalcev poteka predvsem v gorah, kjer gorski reševalci niso na očeh javnosti. Prav je, da je enkrat na leto drugače.

Namen tega dneva je bil tudi, da reševalci skozi tekmovanje preverijo usposobljenost nudenja prve pomoči. Na tekmovanju v prvi pomoči je sodelovalo 14 ekip, na koncu pa je slavila ekipa iz Škofje Loke.

Se znate pravilno odzvati?

Gorski reševalci so prikazali opremo, ki jo potrebujejo za reševanje, obiskovalci pa so se lahko preizkusili tudi v ravnanju s plazovno žolno in dajanju prve pomoči.

Pa Slovenci znamo dajati prvo pomoč v gorah? "Rekel bi, da smo načeloma kar vešči. Imam pozitivne izkušnje. Če naletimo na tak primer, se moramo odzvati, biti razsodni, ohraniti trezno glavo in si pomagati s številko 112. Tam bomo dobili vsa nadaljnja navodila. Vodja intervencije je nato tudi v stiku s samim prijaviteljem nesreče in mu daje navodila, kaj je treba s ponesrečenim, tudi glede na vrsto poškodbe, narediti," pove Janez Rozman, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.

Lani 538 intervencij

"Vemo, da je sezona pred vrati. V poletnih mesecih se zgodi največ nesreč. V lanskem letu smo posredovali okoli 538-krat, to je bilo od obstoja GRZS največkrat. Tudi v letošnjem letu smo opravili že okoli 160 intervencij, število nesreč se povečuje, žal," pove Janez Rozman.

Lani so reševalci opravili okoli 15.300 reševalnih ur. Za primerjavo: pred nekaj leti, natančneje leta 2013, je bilo reševalnih ur 11.500, za debelo četrtino manj. Normative imajo sicer za 430 aktivnih članov, v praksi je gorskih reševalcev pri nas okoli 600, njihova povprečna starost pa je od 40 do 45 let.

Tudi v času dogodka v Mojstrani sta bila seveda organizirana dežurstvo po društvih in helikopterska posadka na Brniku, ki je isti dan posredovala ob več nesrečnih dogodkih.

Ne gre pa seveda brez vzporednega klasičnega reševanja. Pri tem reševalcem pomaga Dacia Slovenija. V letošnjem letu so jim donirali tri nova vozila, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Z uporabo teh vozil je njihovo posredovanje seveda hitrejše in kvalitetnejše.

"Dacie Duster uporabljamo gorski reševalci že pet let. V tem času smo se na najboljši možni način lahko približali, da je Dacia Duster kljub ugodni ceni čisto pravi, zelo zanesljivi in zmogljivi terenec. S tem se močno skrajša čas, ki je potreben za naš prihod do ponesrečencev. Odvisno od njihovih poškodb in vremenskih razmer je prav hitrost pomembna za uspešnost intervencije," pojasnjuje pomembno vlogo ustreznih vozil pri njihovem delu Janez Rozman in nadaljuje: "Lani smo v uporabo prevzeli tri Dacie Duster povsem nove generacije. Vozila so ohranila svoje terenske zmogljivosti, hkrati pa naredila velik razvoj naprej glede udobja in dodatne opreme, ki olajša tako vožnjo po cestah kot tudi na brezpotjih. Zaradi zanesljivega delovanja so reševalci vse tri lanskoletne Dacie odkupili, sodelovanje pa letos nadaljujemo s tremi povsem novimi Dusterji, ki nam bodo leto dni pomagali pri našem delu v slovenskih gorah."

Dva razloga

Med vzroki, zakaj je v gorah vedno več nesreč, Janez Rozman izpostavi dva. Prvi je že omenjeni, da je v gorah vedno več ljudi. Sploh ne nujno samo planincev, saj so se jim pridružili še številni drugi rekreativci. Gorski kolesarji, da gorskih tekačev sploh ne omenjamo, jadralni padalci, ziplinerji - to so tisti, ki se spuščajo po jeklenih vrveh - in še marsikdo. Poleg tega je včasih planinska sezona trajala kakšne tri mesece, poleg julija in avgusta še septembra, zdaj pa tako rekoč vse leto.

Drugi vzrok, da imajo gorski reševalci vedno več dela, naj bi bil povečan naval turistov. Zdaj turizem ni več samo poležavanje pod palmami ali alpskimi vršaci. Približno štiri desetine ljudi, ki jim pomagajo gorski reševalci, je tujcev.

"Do neke mere prednjačijo tujci, ki pridejo k nam predvsem s turističnimi nameni. Zaidejo tudi v visokogorje, kjer pa razmer praviloma ne poznajo dobro. Da, hitro se zgodi, da zaidejo v težave," razloži Janez Rozman.

Prednjačijo padci, zdrsi in nepoznavanje terena

Da bi bilo težav manj, na GRZS pravijo, da bi morali tovrstne turiste preusmeriti h gorskim vodnikom, da ne bi več sami bezljali po gorah. Gorske reševalce največkrat pokličejo na pomoč zaradi padcev. Teh nesreč je bilo lani 163. Sledijo zdrsi, lani jih je bilo 128. Ti najbolj klasični planinski nesreči dobivata resnega tekmeca. Lani so jih namreč večkrat poklicali na pomoč, ker nekdo ni več vedel, kje je, kar spada v kategoriji Zašel in Nepoznavanje terena.

Tudi sam je nekoč potreboval pomoč

Janez Rozman je predsednik gorskih reševalcev od lani, sicer pa je gorski reševalce že vse od leta 1995. V tem času je 13 let vodil gorske reševalce iz, kar zadeva število nesreč, zelo obremenjenega Bohinja, do leta 2016 pa je bil tudi reševalec letalec.

To, da se je znašel v vrstah reševalcev, gre pripisati predvsem temu, da je nekoč v gorah tudi sam potreboval pomoč. "Pred leti so tudi mene reševali pri vzponu na Grossvenediger, ki velja za četrto najvišjo goro v Avstriji. Padel sem v ledeniško razpoko. Na srečo sem jo odnesel brez trajnih posledic. To je bil dogodek, ki je gotovo pripomogel k temu, da sem postal gorski reševalec," razlaga.

Včasih je potreben tudi pogovor

Na intervencijah se zgodi marsikaj. "To so težke situacije. V svoji karieri sem opravil več kot 500 intervencij. Več kot polovico sem jih tudi vodil. To so situacije, ko se prvič srečaš z določeni težavami. Ko vodiš ekipo, se vsak član drugače odzove," pripoveduje.

Njegova prva reševalna intervencija se je končala s smrtnim izidom. "Bil pa sem tudi sam na intervenciji. Ko si mlajši, določene stari drugače sprejemaš. Ko se enkrat te stvari začnejo nabirati in nosiš s sabo več teh dogodkov, to ni več to. Lahko postaja breme. Potrebnega je veliko razumevanja, sočutnosti, reševalci nismo imuni proti tem zadevam. Nosimo breme s sabo. Moram omeniti intervencijo v Bohinju s smrtnim izidom ponesrečenca, ki se je zgodila v letošnjem letu. Reševalci so po intervenciji poiskali psihološko pomoč. Usedli smo se, pogovorili, da smo se razbremenili neodgovornosti, bremena. Da se je povedalo reševalcu, da je naredil vse v svoji moči, da ni bilo pri posredovanju nič narobe in nič napak," pove Janez Rozman.

Dodaja, da to ni zgolj poslanstvo, ampak hobi. "Delo je res prostovoljno, ne dobivamo nobenih nagrad, plačila, največja nagrada je zadovoljstvo vseh, ki potrebujejo pomoč. Naj gre za življenje ali za to, da nekoga rešiš iz določenih manjših težav. Ko enkrat vstopiš v vrste gorskih reševalec, te aktivnosti postanejo tako frekventne, da to postane način življenja. To ni samo dodatna stvar, ki bi jo počel, ko imaš čas. Ves prosti čas oziroma velik del se namenja reševanju. V to so vpete tudi družine, partnerji, otroci. Tudi v teh odnosih moramo dobro krmariti in iskati neko razumevanje za svoje početje," sklene.

Sportal Izbor za naj planinsko kočo 2019 je končan, zmagovalki sta ...

Sportal Kako lahko tudi sami pomagate gorskim reševalcem?

Sportal FOTO in VIDEO: Slovenska pilotka, ki rešuje življenja

Sportal Je nad tisoč metrov res dovoljeno vse?

Sportal Boj, ki traja kar naprej

Sportal FOTO: Po poteh slovenskih bivakov

Sportal Bližnje srečanje s strelo: "Vesel sem, da sem vnukom rešil staro mamo"

Sportal Z reševalci v hribih: Smo dovolj ponižni, ko zastavimo svoj korak?

Sportal Anton Sazonov – Tonač: Ni ga čez občutek, ko lahko nekomu pomagaš

Sportal V gore s psom: najpogostejše napake, ki se lahko končajo tudi tragično

Sportal Kako preživeti v svetu, kjer veljajo drugačni zakoni?