Petek, 8. 11. 2024, 16.00
11 minut
Nasvet za izlet v hribe (71.)
Razgledna tura nad Soriško planino s kar sedmimi vrhovi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Po septembrskem snegu se je jesenska pohodniška sezona zares razmahnila šele ob koncu oktobra. Sta bila pa zato zadnja dva tedna res pravljična, tako lepih dni v slovenskih gorah letos morda nismo imeli. Če iščete idejo, kam na turo ta konec tedna, ste na pravem mestu. Vrhove nad Soriško planino pogosto kar preskočimo in gremo raje kam višje, a jim delamo krivico, saj so izvrstni razgledniki. In še združimo jih lahko v krajšo ali daljšo krožno turo, ki je primerna za vse generacije in tudi manj izkušene planince.
Pogled s Kora proti Slatniku in naprej proti Črni prsti
Tudi sam sem se ta teden sploh prvič zapeljal na Soriško planino oziroma na Bohinjsko sedlo, kjer je izhodišče za vzpon na pravzaprav kar sedem vrhov nad tem smučiščem: Kor, Možic, oba vrhova Slatnika, Lajnar, Dravh in Šavnik. Če izberemo le enega med njimi, to pomeni slabo uro ali največ uro in pol hoje ter 300 višinskih metrov. A vrhove povezuje pot po Rapalski meji, tako jih lahko na krožni turi na mah osvojimo več. Za krajši krog predlagamo vzpon na Možic in nato nadaljevanje po grebenu Slatnika ter sestop z Lajnarja, v nadaljevanju opisan daljši krog z vsemi sedmimi vrhovi pa skupaj nanese skoraj deset kilometrov in 800 višinskih metrov vzpona. Gre torej za turo "gor in dol", saj se bomo kar sedemkrat vzpeli in prav tolikokrat spustili.
V videu poglejte, kako je videti krožna tura nad Soriško planino:
Vzpon s smučišča Soriška planina
Parkiramo pod smučišči in od spodnje postaje žičnice krenemo proti zaprti Litostrojski koči, kjer je večji zemljevid z vsemi vrhovi nad Soriško planino. Pa tudi prve markacije. Desno od smučarske proge se zložno vzpenjamo. Ko pot zavije v desno v gozd, strmina postane nekoliko večja. Kmalu zgolj prečkamo gozdno cesto, nekoliko višje, ko jo dosežemo drugič, pa le za nekaj korakov stopimo na cesto. Nato zavijemo desno navzgor na strmo travnato pobočje. V 45 minutah dosežemo greben, za nami je 250 višinskih metrov. Pri tabli "pot po Rapalski meji" lahko najprej krenemo nekaj deset korakov v levo in osvojimo prvi vrh – Kor (1.597 metrov). Nato se vrnemo nazaj do table in nadaljujemo v desno. Sledi krajši spust, tudi mimo prvega bunkerja na poti, od katerega že vidimo najmarkantnejši vrh na turi – Možic (1.602 metra). V največ uri in 15 minutah smo na tem prevrtanem vrhu, saj je pod njim bunker iz obdobja, ko je tu potekala meja med Italijo in Kraljevino SHS.
Pogled iz enega od bunkerjev proti Možicu
Možic, 1.602 metra
Prvič se nam odprejo razgledi v vse smeri. Proti zahodu je greben bohinjsko-tolminskih gora s Črno prstjo v ospredju. Proti severozahodu se nad Bohinjem dvigajo Julijske Alpe s Triglavom. Proti severovzhodu in vzhodu so nekoliko dlje Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, bližje pa je Jelovica z Ratitovcem. V smeri juga pogled seže na primorsko stran, kjer izstopa Porezen.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Pogled s Šavnika proti Črni prsti
Z Možica sestopimo po drugi strani v smeri Slatnika. Na prvem razpotju za daljšo turo krenemo desno navzdol proti Šavniku in Črni prsti. Ko se spustimo za kakšnih 200 višincev na večjo jaso z lovsko opazovalnico, na naslednjem razpotju zavijemo desno in pred nami je 20-minutni precej strm vzpon na Šavnik (1.574 metrov). S tega je Črna prst še bližje, pod nami se nam na eni strani pokaže Podbrdo, na drugi pa Bohinjska Bistrica in Bohinjsko jezero. Ko pogledamo v smeri proti Karavankam, pa opazimo tudi strm rob Jelovice – Babji zob. Gre za izvrsten razglednik nad Blejskim jezerom.
Pogled proti Šavniku, za njim pa Julijske Alpe s Triglavom
S Šavnika sestopimo nazaj na jaso z lovsko opazovalnico. Od tu se lahko po poti pristopa vrnemo na sedlo med Možicom, Korom in Slatnikom. Krenemo v smeri Slatnika. Na prvem razpotju gremo lahko desno navzgor, da osvojimo najvišjo točko te krožne ture, zahodni vrh Slatnika (1.609 metrov). Oddaljen je le nekaj minut. Z njega pohod nadaljujemo po grebenu Slatnika mimo ostankov tovorne žičnice iz časa Rapalske meje. Nedaleč naprej je vzhodni vrh Slatnika, kjer najdemo žig.
Izhodišče: Bohinjsko sedlo (1.277 metrov)
Najvišja točka: Slatnik (1.609 metrov)
Dolžina: 10 kilometrov
Višinska razlika: 800 metrov
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Lajnar, 1.549 metrov
Sledi krajši spust in nato naslednji vzpon – na Lajnar (1.549 metrov). Tu je najvišja točka smučišč Soriška planina. Razgledi so vse boljši, tudi navzdol na izhodišče, pa na drugo stran proti Sorici. Da naredimo še zadnjo kljukico na krožni turi po vseh vrhovih nad Soriško planino, nadaljujemo po markirani poti v smeri Dravha (1.548 metrov). Nov spust in še zadnji vzpon. Z Dravha je najlepši pogled v smeri vzhoda proti Ratitovcu.
Zaključek ture je sestop z Dravha, ko nas kar ponese po večji jasi navzdol in nato desno po stranski smučarski progi proti jezeru za umetno zasneževanje. In tako je krožna pot sklenjena. Med tednom so bili vsi gostinski lokali na Soriški planini zaprti.
Pogled z Dravha proti Možicu in Slatniku
