Petek, 13. 9. 2024, 16.00
3 tedne
Nasvet za izlet v hribe (65.)
Z Mokrin na najlažje dostopen dvatisočak Krniške skale #video
Naše naslednje hribovske podvige bo treba za nekaj dni prestaviti, saj je sneg pobelil nad 1.500 metri. Se pa ob napovedanem dežju, pa tudi soncu v prihodnjem tednu, ne bo dolgo zadržal. Jesen v gorah je lahko najlepša, ta konec tedna pa lahko delamo načrte za vzpone. Na smučiščih morda res že razmišljajo o smučarski sezoni, a vsaj še dva meseca bi morali biti na njih bolj doma pohodniki. Eno teh, ki ponuja nekaj nezahtevnih pešpoti in to tudi na dvatisočake, so Mokrine (Nassfeld). Za lep družinski pohod je kot nalašč 2.195 metrov visoka gora s slovenskim imenom Krniške skale (Gartnerkofel).
Pogled z gore Konjski Špik (Rosskofel) proti gori Krniške skale (Gartnerkofel) nad Mokrinami (Nassfeld) Karnijske Alpe pri nas bolje poznajo smučarji (Nassfeld, Zoncolan) in kolesarji (Zoncolan), v zadnjih letih pa te konce odkrivamo tudi pohodniki. V Siolovi petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe smo vas letos že povabili na nam najbližji dvatisočak v Karnijcih Ojstrnik, že lani pa smo šli na Monte Zermulo. Na zadnji smo spoznali, da so dostopi do izhodišč lahko podvig, saj so ceste na italijanskem delu Karnijskih Alp precej ozke in zavite. Nekoliko lažje dostopen je avstrijski del oziroma mejni greben. In tudi zato je med bolj obiskanimi deli Karnijcev Nassfeld, Mokrine po slovensko. Pozimi tu kraljujejo smučarji, od pomladi do jeseni pa pašna živina in pohodniki. Na prelazu oziroma nekdanjem mejnem prehodu Mokrine smo iz osrednje Slovenije v vsega dveh urah, tako da je to lahko tudi enodnevni izlet. Eden lepših, krajših in nezahtevnih je pohod na Gartnerkofel oziroma Krniške skale, kot se imenuje ta dvatisočak z dvema vrhovoma in še nekaj skalnatimi stebri tik pod njima.
Poglejte v videu, kako je videti pohod na Krniške skale:
Jutro na prelazu Mokrine Za izhodišče ture lahko izberemo kar nekdanji mejni prehod Mokrine (1.540 metrov nadmorske višine), kjer je mogoče parkirati ob jezeru na italijanski strani ali pod apartmajskimi lesenimi hišami na avstrijski. Takoj za mejno hišico (na avstrijski strani, pred hotelom Berghof) se z glavne ceste odcepi asfaltirana cesta proti planini Watschinger Alm (1.601 m). Tam je tudi prva planinska tabla, ki nas usmeri proti omenjeni planini. Pravzaprav se do nje lahko tudi peljemo, a je tam manj prostora za parkiranje. Si pa tako skrajšamo pohod za dober kilometer hoje po asfaltni cesti. Malo pred planino oziroma kočo Watschiger je razpotje poti, a ostanemo kar na cesti in gremo do koče. Če bi tu krenili desno navzgor, bi se vzpenjali po desni smučarski proti, ki je strmejša in bi bili nekaj prej na zgornji postaji sedežnice (Berstation Gartnerkofel).
Watschinger Alm in nad to planino levo Kammleiten in desno dvatisočak, Krniške skale (Gartnerkofel)
Sledimo avstrijskim markacijam in tablam za Gartnerkofel (pešpot 410/412). Takoj za planinsko kočo, ob jezeru za umetno zasneževanje, se začne markirana pešpot, ki nas v zložnem vzponu vodi ob robu leve smučarske proge. Ko prečkamo progo, nas znak usmeri nekoliko bolj strmo navzgor na pešpot 410/412 proti Gartnerkoflu in Kammleitnu. Hitro se dvignemo spet iz gozda in nadaljujemo po zložnem smučišču. Ko smo vse bliže strmim zahodnim stenam Gartnerkofla, se pot obrne v drugo smer. Držimo se desne, levo se odcepi pot na Kammleiten (1.992). Lahko pa osvojimo tudi tega, ali na poti navzgor ali ob sestopu. Markirana pot zdaj postane kamnita oziroma peščena, strmina pa še naprej ni prehuda. Hitro dosežemo zgornjo postajo sedežnice Gartnerkofel.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTube.
Zložen vzpon pod zahodnimi stenami Gartnerkofla
Skalni stebri s sedla pod obema vrhovoma Nad postajo krenemo levo navzgor in se začnemo vzpenjati na sedlo med obema vrhovoma. S sedla se nam najlepše odpre pogled proti vzhodu, ker so na vzhodnih pobočjih največji skalni stebri. Levo s sedla gor se strmo vzpne kamnita pot na glavni vrh (Gartnerkofel 2.195 m), desno navzgor pa po bolj travnatem pobočju na južni vrh (Gartnerkofel Südgipfel, 2.154 m). Osvojimo seveda oba (z južnega je vrhunski pogled na glavni vrh), saj je s sedla na enega in drugega samo še 20 minut. Celoten vzpon nam vzame uro in pol, največ dve.
Križ na glavnem vrhu Krniških skal Če boste imeli lepo vreme in dobro vidljivost, sam je pred dnevi nisem imel, se razgledi z vrha odprejo daleč naokoli. Navzdol seveda na smučišča Mokrine, na drugo stran na Ziljsko dolino. Od gora v okolici pa sta najbolj markantna v smeri zahoda Rosskofel (Konjski špik oziroma Monte Cavallo) ter Trogkofel (Veliki Koritnik oziroma Creta di Aip). V smeri vzhoda pogled seže do Dobrača in vse do nam bolj domačih Julijskih Alp.
Izhodišče: Mokrine/Nassfeld (1.540 m)
Višinska razlika: 600 metrov
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Ciljni vzpon s sedla med obema vrhovoma na Gartnerkofel
Sestopimo po isti poti (res se povzpnite še na Kammleiten!). Za okrepčilo s pogledom navzgor na osvojeno goro Krniške skale se lahko ustavimo na Watschinger Alm, kjer je mogoče tudi za domov kupiti na planini narejene sire in jogurte.
Pogled s Krniških skal proti Konjkemu Špiku, a je bila vidljivost zaradi oblakov in nekaj dima zaradi požara več deset kilometrov južneje na italijanski strani precej slaba.
Južni vrh Krniških skal Izlet se lahko podaljša z obiskom soteske Krnice (Garnitzenklamm), ki je pod Gartnerkoflom v Ziljski dolini.
V primeru večdnevnega raziskovanja Karnijskih Alp pa v tem delu priporočam še vzpon na sosednji Konjski Špik ali pa s sosednjega prelaza Plöcken pohod na Volajsko jezero (Wolayer See/Lago Volaia), a podrobnejši opis teh dveh tur kdaj drugič.
Ste še za eno turo z Mokrin? Poglejte Konjski Špik:
Za nekaj dodatnih skomin poglejte še video s ture na Wolayer See: