Petek, 9. 9. 2022, 13.03
1 leto, 6 mesecev
NASVET ZA IZLET V HRIBE (13.)
Pohod na Storžič, a ne na tisti, ki ga vsi poznamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,46
Na vrhu Pristovškega Storžiča je križ v spomin na koroški plebiscit.
Na goro Storžič, ki se vzpenja visoko nad Kranjem oziroma nad Ljubljansko kotlino, smo vas že povabili. Nedaleč stran, nad Jezerskim, pa je Pristovški Storžič (1.759 m), kamor pogosteje zahajajo Korošci. Gre za krajši pohod, a zato nič manj zanimiv – pomagati si je treba z jeklenico, razgledi pa tudi ne razočarajo.
Gora z enakim imenom pri nas ne manjka. Stol ni le tisti nad Žirovnico, nad Breginjem se dviga Breginjski oziroma Kobariški Stol. Poznamo nekaj Svetih gora, pa Gladkih vrhov, Velikih vrhov (na Košuti, pa Begunjščici). Grmada ni le pri Šmarni gori, je tudi Polhograjska. In tukaj je še Storžič. Nanj smo se pred nekaj tedni povzpeli iz vasi Bašelj. To je bil tri ure in pol dolg in kondicijsko kar zahteven vzpon. Nedaleč stran, nad mejnim prehodom Jezerski vrh, pa najdemo Pristovški Storžič. Imenujejo ga tudi Koroški Storžič oziroma v nemščini Kärntner Storschitz. Leži na avstrijski strani slovensko-avstrijske meje. Vzpon po nekoliko zahtevnejši kranjski poti nam vzame manj kot uro in pol. Sestopimo pa raje po daljši poti.
Razgled z vrha. Desno so Jezersko in Kamniško-Savinjske Alpe.
Upamo, da najdete tudi kaj zase ... Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Razcep pri lovski koči. Levo gre strmejša pot, desno pa položnejša.
Z Jezerskega se zapeljemo še naprej do mejnega prehoda Jezerski vrh (1.218 m), kjer lahko parkiramo na slovenski ali avstrijski strani. Rumene avstrijske planinske table nas pri gostišču na avstrijski strani usmerijo na markirano pot. Sprva se zložno vzpenjamo po gozdni cesti. Razcepi so dobro označeni, z izjemo enega, kjer nadaljujemo po nekoliko ožji desni cesti (leva je z zapornico tako ali tako zaprta). Po približno 20 minutah pridemo do lovskih koč, kjer se pot na Pristovški Storžič razcepi. Leva je krajša, a strmejša in na nekaj delih zavarovana z jeklenicami (ura in 20 minut), desna pa daljša, bolj položna in tehnično nezahtevna (ura in 40 minut). Izberite tisto, ki vam bolj ustreza. V nadaljevanju sledi opis vzpona po strmejši in sestopa po položnejši.
Na dveh delih sta strmejša odseka zavarovana z jeklenico.
Krenemo torej levo navzgor v gozd, kjer se začne kranjska pot na Storžič (Krainersteig). Ko stopimo na večjo jasno, naravnost pred sabo prvič ozremo podolgovat vršni greben Pristovškega Storžiča z velikim križem. Pot skozi gozd je nato vse bolj strma, enkrat prečimo gozdno cesto, pozneje po njen kratek čas tudi hodimo (levo se nam prvič pokaže Jezersko). Ko se bo pot obrnila v desno, bomo nekaj časa ob robu gozda hodili med mejniki na slovensko-avstrijski meji. Vsa razpotja so dobro označena.
Sledi zadnja tretjina vzpona, najbolj zanimiva. Hodimo po ozki poti, ki se vzpenja po vzhodnem pobočju Storžiča. Pogled nazaj proti Jezerskemu, Celjski koči, Grintovcu in Kočni je vse lepši. Pred nami je kratek strm vzpon ob jeklenici, da se dvignemo na greben. Varovalni pas ni potreben, le nekaj več previdnosti. Če bo pred nami kdo, pa prav pride tudi čelada. V nadaljevanju hodimo po zahodnem pobočju in se tik pod vrhom še enkrat vzpnemo strmo ob jeklenici. Tudi tu ni prezahtevno, četudi takih vzponov nismo vajeni. Težje bi bilo sestopiti. Sam sem ob vzponu srečal zamejsko družino in oče je sinovoma dejal: "Konzentrieren Sie (Zberita se, op. p.). Če na ritko padeta, boli." Brez težav sta osvojila vrh. Ob koncu sledi še nekaj minut hoje po grebenu.
Izhodišče: Jezerski vrh (1.218 m)
Višinska razlika: 550 metrov
Čas za vzpon: ura in 20 minut po strmi poti (ura in 40 minut po položni)
Zahtevnost: delno zahtevno
Ko se naužijemo razgledov – od Jezerskega do Celovca – in se fotografiramo ob velikem križu, ki je bil postavljen ob 42. obletnici koroškega plebiscita, sledi še sestop. Ta bo zagotovo lažji po daljši poti. Ne gremo torej nazaj, temveč naprej in se spustimo po na začetku strmi poti čez pas rušja do Pasterkovega sedla. Tam zavijemo desno in se po položni peš poti (pozneje pa po gozdni cesti) počasi vračamo okrog Pristovškega Storžiča nazaj proti izhodišču. Razgledov tu ne bo veliko, zato se nam bo sestop malo vlekel.
Pogled proti Jezerskemu. Ob lepšem vremenu bi se bolje videla Grintovec in Kočna.
