Petek, 2. 6. 2023, 16.00
1 leto, 6 mesecev
NASVET ZA IZLET V HRIBE (17.)
Krim in še štiri ture za nabiranje kondicije v okolici Ljubljane #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
Planinski dom na Krimu je odprt tudi zunaj glavne pohodniške sezone.
Z junijem se postopno odpirajo planinske koče v visokogorju. Tako se tudi uradno začenja nova pohodniška sezona. Tudi letos vam bomo med junijem in septembrom v sklopu akcije Naj planinska koča vsak petek dali idejo za pohod (v Sloveniji ali okoliških državah). Če ste bili pozimi manj aktivni, si velja v prihodnjih dneh oziroma tednu ali dveh nabrati nekaj hribovske kondicije na krajših vzponih, ki pa vendarle imajo nekaj strmine. Za prvi letošnji pohodniški članek smo zato izbrali pet krajših vzponov v okolici Ljubljane, na katere se lahko odpravimo tudi pred službo ali po njej oziroma večkrat na teden. Pa da ni to vedno samo oblegana Šmarna gora ali Rašica.
Narcise pod Golico
V preteklih dveh tednih je bila najbolj "in" Golica zaradi morja cvetočih narcis. Ta konec tedna bo morda še zadnja priložnost. Ampak pozor: vremenska napoved ni najboljša, napovedujejo nevihte. Tudi organiziranega prevoza z avtobusom z Jesenic v Planino pod Golico ni več. Narcise ste mogoče tako letos že zamudili. Niso pa narcise samo na Golici. Če vam ni do gneče (pretekli konec tedna je bilo na Golici na stotine pohodnikov), predlagamo vzpon na sosednjo Struško (od doma Trilobit) ali pa na Dovško Babo nad Dovjami. Tam je narcis sicer manj, a še vedno precej. Pohod na Dovško Babo smo vam predstavili lani.
Sveti Lovrenc (824 m)
Polhograjska gora ali Sv. Lovrenc nad Polhovim Gradcem
Vzpon na Polhograjsko goro je primerljiv s strmo potjo na Šmarno goro, le nekoliko daljši. Izhodišče je pri Polhograjski graščini (Muzej pošte in telekomunikacij). Po asfaltu se sprehodimo do čebelarskega doma, kjer se začne strma pešpot, ki se cikcakasto na pobočje vzpenja proti vrhu, kjer stoji cerkvica svetega Lovrenca. Številni zato rečejo: gremo na Lovrenc. Gora je znana tudi po Blagajevem volčinu, ki ga je botanik Rihard Blagaj v 19. stoletju odkril prav na teh pobočjih.
Naredili bomo 450 višinskih metrov in potrebovali približno 50 minut. Kratek pohod, a ob visokem ritmu hoje zagotovo pravi za nabiranje kondicije. Z vrha se nam odpre lep razgled na Polhograjske Dolomite, Polhov Gradec, v primeru dobre vidljivosti vse do Snežnika. Sestopimo po isti poti.
Osolnik čez Hom (858 m)
Osolnik oziroma Osovnik
Čeprav je Osolnik oziroma Osovnik le nekaj minut vožnje dlje od Ljubljane, se za vzpon nanj odločijo le redki. Parkiramo pri cerkvi sv. Štefana v vasi Sora. Markirana pešpot se začne tik ob parkirišču in takoj zagrizemo v klanec. Po nekaj minutah prečimo cesto in nadaljujemo po poti strmo po pobočju. Po približno 20 minutah strmina popusti, a le za kratek čas. Da je naš pohod intenzivnejši, na razcepu Osovnik ali Hom nadaljujemo desno navzgor - na Hom (715 m). Čaka nas 15 minut zelo strme poti. Z vrha Homa se nam odpre lep razgled na Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in vzhodni del Karavank. S Homa nato po drugi strani sestopimo v smeri Osovnika.
Po krajšem spustu sledi 15, 20 minut pretežno položne poti, nekaj časa hodimo po pešpoti, nekaj časa po makadamski cesti. "Na vrhu cerkvica stoji in glas zvonov nas vabi, le pridi k nam popotnik ti, uživaj v lepi tej naravi." S temi besedami nas pozdravijo na tabli pred zadnjim vzponom, ko imamo do vrha Osolnika samo še 15 minut. "Res lep je ta planinski kraj, rad znova vračam se nazaj!" Po skupaj približno uro in pol razgibane poti, prave za nabiranje kondicije, saj bomo naredili kar 600 višinskih metrov, smo na Osolniku. Od tu je razgled na Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in Karavanke samo še lepši, pa tudi proti Polhograjski Grmadi in Tošču. V zaselku pod vrhom je brunarica, kjer se lahko okrepčamo. Sestopimo lahko po isti poti ali pa po cesti.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Polhograjska Grmada (898 m) in Tošč (1.021 m)
Polhograjska Grmada
Najbolj priljubljen razglednik v Polhograjcih je že omenjena Polhograjska Grmada. Poti nanjo je več, najbolj obljudena je najlažja iz vasi Topol (manj kot ura večji del položne poti). Ker pa tokrat želimo več višinskih metrov, pohod začnemo v Polhovem Gradcu in ga podaljšamo še na Tošč. Tako bomo naredili 750 višinskih metrov. Najlažje parkiramo pri graščini, se spustimo nazaj v središče kraja, za znano gostilno pa se začne pešpot. Na tabli piše ura in pol na Grmado ter dve in pol do Tošča. A zagotovo pridemo prej. Že po nekaj minutah vzpona se nam odpre lep pogled na Polhov Gradec.
Najprej hodimo po gozdu in travnikih ter sledimo markacijam, da ne zgrešimo poti. Nato stopimo na makadamsko cesto proti Setnici in gremo mimo Planinskega doma na Ravneku. Na koncu zaselka nadaljujemo desno, tabla nas usmeri na Malo Grmado. Razcepov je kar nekaj, zato smo pozorni na markacije. Ko se z desne priključi pot iz Dvora, strmina počasi postaja večja, še posebej ko dosežemo lovsko kočo. Tukaj krenemo levo mimo koče na Malo Grmado. Na strmem grebenu se nam odprejo prvi razgledi. Z Male Grmade sledi nekaj spusta in nato še krajši vzpon na Grmado, s katere je razgled še lepši kot z Lovrenca in Osolnika.
Samotna kmetija pod Grmado
Pohod podaljšamo še na Tošč. Najprej se v smeri severa strmo spustimo proti Gontam. Tam se nad turistično kmetijo začne pot spet vzpenjati. Do vrha Tošča, ki pa ni posebej razgleden, je še dobre pol ure. Vrnemo se po isti poti na Grmado, kar pomeni, da nas tudi ob vrnitvi čaka še tisti strm del, tokrat za vzpon, pod vrhom Grmade.
Krim čez Planinco (1.107 m)
Oddajnik in vrh Krima
Krim nad Ljubljanskim barjem je za marsikoga prvi tisočak v planinski sezoni. Poti nanj je več, tista iz Iške je najverjetneje najbolj priljubljena, mi vam predlagamo vzpon iz Podpeči. Parkiramo na na novo urejenem parkirišču pri gasilskem domu. Prečimo glavno cesto in gremo v smeri Podpeškega jezera. Po makadamski cesti hodimo do zatrepa dolinice, kjer se za zadnjimi hišami začne pešpot na Krim oziroma najprej do Planince. Tukaj se križa kar nekaj poti, tako da glejte markacije na drevesih. Na Planinci za kmetijo zavijemo desno, po kolovozu mimo cerkvice.
Ta srednji del pohoda je nekoliko položnejši, v zadnji tretjini pa je strmina spet večja. Malo pod vrhom stopimo na makadamsko cesto, ki na Krim pelje iz Rakitne, tako da zadnjih deset minut hodimo po njej. Šele tik pred vrhom opazimo oddajnik. Na vrhu je planinski dom, ki je odprt vse leto. Ob dobri vidljivosti se nam odpre čudovit pogled na Barje, Ljubljansko kotlino in proti Alpam. Za celoten vzpon (800 višinskih metrov) potrebujemo od ure in 45 minut do dve uri in pol. Odvisno, kako hitri smo.
Glasujte za naj planinsko kočo 2023.
Kamniški vrh (1.259 m)
Strma južna pobočja Kamniškega vrha s planine Ravne senožeti
Za vzpon na Kamniški vrh se odločimo bolj redko, ker so v bližini višje in lepše gore, je pa kot nalašč, da se pošteno prepotimo. Pred Stahovico z glavne ceste zavijemo levo za Klemenčevo. Najboljše izhodišče z vidika parkiranja je namreč na koncu asfaltne ceste v omenjeni vasi. Prvi del ture hodimo po kolovozu, ki najprej dvakrat preči manjši potok. Na večjem razcepu nadaljujemo po strmem desnem kolovozu, da dosežemo pašnike pod Kamniškim vrhom. Tu se kolovoz spremeni v pešpot. Najprej v smeri vzhoda prečimo planino Ravne senožeti.
Kamniški vrh je daljši greben, ki ima gola južna pobočja. Na koncu Ravnih senožeti, na polovici grebena, je razcep. Tukaj imamo dve možnosti: levo navzgor je zelo strma pot ob grapi Slevška roža, naravnost pa gremo še nekaj časa po položni poti (čez melišče) in se nato na vrh strmo vzpnemo po jugovzhodnem robu. Najvišja točka grebena je na vzhodnem robu. Za vzpon potrebujemo uro in pol (660 višinskih metrov).
Pohod nadaljujemo po celotnem grebenu Kamniškega vrha vse do njegovega zahodnega dela. Od tam sestopimo po gozdu mimo planine Osredek (kolena nam bodo ob manjši strmini ob sestopu gotovo hvaležna). Z Osredka nato sledi ozka steza nad dolino Korošaških slapov, ki je na nekaj odsekih izpostavljena. Ko dosežemo planino Ravne senožeti, se do parkirišča vrnemo po že znanem kolovozu.
