Četrtek, 19. 8. 2021, 18.00
2 leti, 8 mesecev
PREDSTAVITEV FINALISTOV AKCIJE NAJ PLANINSKA KOČA 2021 (1.)
Dom na Kofcah ima svežo podobo, nova fasada naj bi zdržala naslednjih sto let.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,85
Dom na Kofcah je dobil novo podobo. Dotrajano fasado so nadomestile macesnove skodle, ki naj bi zdržale naslednjih 100 let.
Planinski dom na Kofcah, ki ste ga izbrali za finalista akcije Naj planinska koča 2021, je letos doživel temeljito obnovo. Ne samo, da ima novo streho in bolj zmogljivo sončno elektrarno, po 85 letih ima tudi povsem novo fasado. Macesnova skodla, po domače šinkl, naj bi zdržala naslednjih 100 let.
Dom na Kofcah iz ptičje perspektive:
Na Kofcah imajo te dni polne roke dela, tako kot je to ob vrhuncu poletne planinske sezone pričakovati.
"Trenutno je pri nas skupina 26 otrok in štirih spremljevalcev, ki so na taboru. Letos imamo pet takih skupin. Otroci radi pridejo k nam," pravi Peter Vogelnik, alfa in omega doma na Kofcah, ki je pred 19 leti kot 22-letni mladenič od očeta nasledil oskrbniško vlogo, Kofce pa so postale njegov drugi dom.
Peter Vogelnik, oskrbnik Doma na Kofcah
Sveža zunanja podoba in zmogljivejša sončna elektrarna
Ta se je letos odel v novo, pomlajeno podobo. V sklopu energetske sanacije, v okviru katere so lani zamenjali okna in zgradili rezervoar za kapnico, so letos obnovili streho, povečali zmogljivost sončne elektrarne, kar jim bo omogočilo, da bo na Kofcah dovolj energije za dodaten hladilnik za pijačo, in prenovili fasado.
Projekt je vreden 300 tisoč evrov, od tega je ministrstvo za gospodarstvo sofinanciralo 70 odstotkov vložka.
Dom na Kofcah pred letošnjo prenovo
16 tisoč kosov macesnovega lesa
Prejšnjo, več kot 80 let staro smrekovo "obleko" so v 27 dneh nadomestili z macesnovo skodlo.
"Na fasadi je kar 16 tisoč koščkov macesnovega lesa, ki jih je gospod Stane Škof, ki je delal fasado, celo zimo ročno pripravljal," nam je pojasnil Vogelnik. Tudi glavni mojster, ki se je "podpisal" pod fasado, je, kot je slišati, zelo ponosen na svoje delo, večinoma pozitivni pa so tudi odzivi obiskovalcev, ki jih je letos toliko, kot jih je bilo pred epidemijo.
"Seveda kdo od obiskovalcev pravi, da je fasada preveč moderna, a obnova je bila potrebna tudi zaradi izolacije," pojasnjuje Vogelnik. "Fasada je zdaj res bolj rdečkasta, a že čez pet let bo les dobil patino in bo posivela."
Če je bilo pred skoraj dvema desetletjema ob koncu tedna in praznikih dovolj, da so za delo poprijeli člani družine Vogelnik, je zdaj obiska toliko, da potrebujejo še nekaj parov pridnih rok. Želijo pa si še več parkirnih mest na izhodiščnih točkah.
"Med tednom za goste na Kofcah skrbijo štirje, poleg Mihe Mokorela še študenti, letos smo res imeli srečno roko, zelo so pridni, ob koncih tedna pa nas je med 10 in 12. Tudi štirje člani naše družine," nam je povedal Vogelnik, ki je najbolj zaslužen za to, da je na Kofcah zaživela ponudba štrukljev, po katerih planina slovi daleč naokoli.
Štruklji, štruklji in še enkrat štruklji
Najprej so obiskovalcem ponudili najbolj klasične štruklje, skutine. Ti so še vedno med bolj priljubljenimi, sledili pa so čokoladni štruklji − idejo zanje je dobil v sanjah, in še vedno so uspešnica −, štruklji z borovnicami, malinami, orehi, ajdovi z orehi ... Štruklje kot odličje prepoznavajo tudi strokovnjaki.
Pred kratkim so na živilskem sejmu Agra dobili štiri velike zlate medalje za vse štiri vrste štrukljev, ki so jih poslali na ocenjevanje. Vsi − borovničevi, skutni, štruklji s temno čokolado in malinami ter štruklji z belo čokolado in kokosom – so dobili največje število točk.
Štruklje s Kofc dobite tudi pod Plečnikovimi arkadami v Ljubljani.
Družina Vogelnik štruklje, ki so njihov paradni konj, ponuja tudi v dolini. V zadnjem letu so močno razširili svojo ponudbo. V Bistrici pri Tržiču so trgovino s štruklji preselili na bolj všečno in opazno lokacijo, prizadevajo si, da bi odprli še teraso, kjer bi lahko gostje štruklje tudi v miru okušali, v Ljubljani pa so štrukljarnici pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici dodali še eno, in sicer na tržnici v ljubljanskem BTC.
Zanimivo je, da je v dolini več povpraševanja po sladkih skutnih štrukljih, na Kofcah pa po slanih, čeprav Vogelnik opaža, da gredo vse vrste dokaj enakovredno za med.
Čez Kapelico na Kofcah že v pol ure
Večina obiskovalcev Kofc so družine, ki ob koncu tedna ali ob praznikih na Kofce pridejo na kosilo (in igrala za hišo, kamor spada igralna hišica s plezalno steno in tobogani), zraven pa nekaj koristnega naredijo še za svoje telo.
Pot na planino je namreč dokaj preprosta. Če jo mahnete čez Kapelico (izhodišče je v Jelendolu), ste na Kofcah že v 30 minutah, če se odločite za pot čez kmetijo Matizovec (štartate v Podljubelju), vam bo vzelo uro dlje.
Za bolj vzdržljive
Na Kofcah lahko tudi prespite in si naberete moči za turo do bližnjih dvatisočakov Veliki vrh (2.088 m) in Veliko Kladivo (2.094 m), vmes pa se ustavite še na gori Kofce (1.967 m) ali jo mahnete do planine Šija (1.528 m), le 30 minut hoda oddaljene od Kofc. Ves čas pa uživate v zares izjemnih razgledih z grebena Košute.
Dom na Kofcah, ki ste ga bralci www.siol.net leta 2019 izbrali za Naj planinsko kočo, je opremljen s certifikatom družinam prijazna koča, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije, in certifikatom kolesarjem prijazna namestitev, ki ga podeljuje GIZ Pohodništvo & kolesarjenje v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Prijazni so tudi do hišnih ljubljenčkov, ki lahko prenočijo v vetrolovu.
Dom na Kofcah ste leta 2019 razglasili za naj planinsko kočo.
Dom, ki na pobočju Košute stoji danes, ni prvotni dom. Prvi je stal nekoliko nižje, zgradila pa ga je Stavbna zadruga Planinski dom na Kofcah, ki jo je ustanovila tržiška podružnica SPD. Odprli so ga 20. novembra 1927, v burnih vojnih letih. Ko ga je okupacijska oblast leta 1941 izročila Nemškemu planinskemu društvu, pa so ga partizani leta 1944 požgali.
Planinsko društvo Tržič je po osvoboditvi leta 1948 prevzelo nekdanjo zasebno Primožičevo kočo in jo odprlo kot planinsko postojanko, piše na spletni strani PZS. Dom so v letih 1982 in 1983 obnovili ter posodobili in dogradili nekaj pomožnih prostorov. Med zadnje pridobitve spadajo dodatna jedilnica in sanitarije, ki so jih uredili leta 2016.
Stalnica planine Kofce so tudi krave, ki jih pripeljejo kmetje, zanje pa skrbijo v sosednji koči Planšarija Kofce, ki je vsak dan v tednu odprta že od začetka maja.
V času paše na planini skrbijo za 80 glav govedi in nekaj konjev, piše na njihovi spletni strani. Mleko tudi predelujejo, obiskovalcem pa so na voljo različni izdelki, od kislega mleka do jogurta, navadnega mladega sira, sira z dodatki planšarskih zelišč, skute, kisle smetane, masla, sirotke, pinjenca, skutnih namazov in podobno.
Preberite še:
