Sobota, 23. 10. 2021, 11.40
2 leti, 6 mesecev
Gabrijel Ambrožič o Volkswagen 25. Ljubljanskem maratonu
"Najslabše bi bilo nekaj obljubiti, na koncu pa odpovedati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
1
Potem ko je jubilejni Volkswagen 25. Ljubljanski maraton lani odnesel koronavirus, bo ta v okrnjeni izvedbi potekal to nedeljo.
"Vsi smo bili v nekakšnem pat položaju, v neprijetnem položaju, vsi smo bili po svoje žalostni, saj živimo za te prireditve. Obrnilo se je, kot se je obrnilo, in to smo morali sprejeti. A že prihodnje leto, ko upamo, da se stvari normalizirajo, bomo znova imeli tak maraton, kot je bil še predlani," pred nedeljskim Volkswagen 25. Ljubljanskim maratonom, ki bo zaradi koronavirusnih razmer potekal v okrnjeni izvedbi, prvič po letu 1999 brez vabljenih elitnih tekačev, pravi mož, ki je zraven že od prve izvedbe, Gabrijel Ambrožič.
Jubilejni Volkswagen 25. Ljubljanski maraton bi moral biti na sporedu že 25. oktobra lani, a ga je odnesla oziroma prestavila pandemija covid-19. Najbolj množična tekaška prireditev v Sloveniji bo tako 25. izvedbo dočakala to nedeljo, ko bo maraton zaradi pozne odločitve, da ga v zahtevnih razmerah izpeljejo, potekal v okrnjeni izvedbi in s kar nekaj spremembami.
Prvič po letu 1999 na ljubljanskem maratonu ne bodo nastopili povabljeni elitni tekači, prvič po letu 2014 bodo udeleženci maratonske razdalje tekli dva kroga, sobotni program otroških in šolskih tekov je nadomestil t. i. maratonski izziv, zgodile so se tudi kadrovske spremembe. Dolgoletnega direktorja Timinga Ljubljana in ljubljanskega maratona je nasledila Barbara Železnik, ki je del organizacijske ekipe maratona že od leta 2000. Na položaju predsednika organizacijskega odbora je Andreja Razdriha (zdaj častnega predsednika) lani nasledil Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija.
Nekaj dni pred nedeljskim osrednjim delom smo se o spremembah in letošnjem maratonu v okrnjeni obliki pogovarjali s članom organizacijskega odbora in direktorata Gabrijelom Ambrožičem, ki je že vrsto let odgovoren tudi za elitne povabljence.
Spremembe na jubilejnem Volkswagen 25. Ljubljanskem maratonu:
"Letošnji maraton bo, če tako rečem, namenjen predvsem rekreativnim tekačem, elitni del je po sporazumnem dogovoru odpadel. A že prihodnje leto, ko upamo, da se stvari normalizirajo, ga bomo znova imeli in maraton bo tak, kot je bil še predlani," pravi Gabrijel Ambrožič.
Kako drugačen bo jubilejni Volkswagen 25. Ljubljanski maraton, ki bo potekal v okrnjeni obliki, tudi za vas, ki ste vpeti v organizacijski del?
Precej. Nekako mi je čudno, saj bi morali biti ti zadnji dnevi precej živahni, v četrtek so bili ponavadi tu že prvi atleti, pred tem bi bilo treba intenzivno delati, urediti vse stvari, med drugim tudi prevoze in nastanitve ... Tako pa je zadnji mesec bolj miren, kot smo bili vajeni v preteklosti.
Covid nam je, pa ne le nam, povzročil veliko težav. Blokade so bile po vsem svetu. Lani bi moral biti kot tehnični delegat na štirih koncih sveta, na štirih maratonih, a je bilo zaradi koronavirusa vse skupaj odpovedano.
Eno do temeljnih vodil pri organizaciji maratona je, da delamo maraton za tekače in da mora biti prireditev za tekače varna. Poskrbljeno mora biti za varnost na sami trasi, tudi z dodatnimi medicinskimi službami, defibrilatorji ...
Imeli smo zelo veliko vprašanj, kako zavarovati tekače. Lani na koncu nismo imeli nič, maraton je odpadel, letos pa smo se odločili, da ga bomo organizirali, a v ožjem obsegu. Letošnji bo, če tako rečem, namenjen predvsem rekreativnim tekačem, elitni del je po sporazumnem dogovoru odpadel. A že prihodnje leto, ko upamo, da se stvari normalizirajo, ga bomo znova imeli in maraton bo tak, kot je bil še predlani.
Takrat se je nedeljskih tekov udeležilo več kot 12 tisoč tekačev. Letos jih je bilo pred zaprtjem prijav prijavljenih okoli 5.400, so pa prijave mogoče še danes. Skoraj polovica udeležencev manj. Kaj to in odsotnost povabljenih atletov pomeni za organizacijo?
Čeprav gre za manjši obseg maratona, kar pomeni, da ni velikega promocijskega, elitnega dela, to ne pomeni, da bi lahko zmanjšali varnostni vidik. Letos vse skupaj delamo še pod PCT-pogoji. Maraton mora biti organiziran na visoki ravni, z medicinsko službo, varovanjem trase, okrepčevalnicami ... Vse to mora biti.
"Čeprav gre za manjši obseg maratona, kar pomeni, da ni velikega promocijskega, elitnega dela, to ne pomeni, da bi lahko zmanjšali varnostni vidik."
Pred dvema letoma smo le dobili zlati znak. Tudi to nas zavezuje, da moramo ohraniti visoko raven, ne glede na to, da nimamo elitnega dela. Mi prireditev vselej organiziramo za vse udeležence, ne samo za elitne tekače, kar je zelo pomembno. In tega se zelo dobro zavedamo.
Prenos v živo si bo mogoče ogledati tudi na zunanjih zaslonih po Ljubljani, ki so postavljeni na lokacijah, kjer bo potekala trasa maratona.
Končna odločitev, da maraton bo in da bo v osnovni obliki, je padla zelo pozno, konec avgusta. Ste pri sebi že v prvem delu leta vedeli, da elitnega dela ne bo, saj se pogodbe, vezane na elitne atlete, podpisujejo veliko prej?
Dilem je bilo veliko. Prvotna priprava je predvidevala, da bomo tudi letos imeli elitni del, a ne v "top" različici, ampak v deloma okrnjeni.
Prvič po letu 1999 ne bodo nastopili povabljeni elitni tekači.
Pozneje, ko so bile razmere z zdravstvenega vidika še spomladi precej težka in sponzorjem, brez katerih maratona ni, nismo mogli zagotoviti, da bo maraton točno takšen in takšen, smo se odločili, da maraton bo, a da elitni del v celoti odpovemo.
Osebno sem dobil veliko vprašanj menedžerjev, ali bomo imeli maraton, ali jih potrebujemo ipd. Povpraševanje je bilo, saj je bil tudi na tem področju položaj poseben ... A končna skupna odločitev direktorata je bila, da ne bomo imeli elitnega dela in da bomo tekačem letos ponudili prireditev, s katero bodo zadovoljni, pa čeprav bo v omejenem obsegu, ob tem pa bomo pokrili tudi sponzorje. Ponavljam pa, da gremo prihodnje leto vsekakor na način, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih.
Trase Volkswagen 25. Ljubljanskega maratona:
Kako ste sprejeli to, da prvič po letu 1999 ni elitnih afriških tekačev, dela, za katerega ste bili odgovorni dolga leta?
Iskreno, bil je šok. A ne le za nas, v stiku sem tudi z drugimi organizatorji. Spomladi ni nihče vedel, kaj bo. Vidimo, da so se spomladanski maratoni prestavili na jesenski del, večji maratoni si zdaj sledijo drug za drugim. Vsi smo bili, če lahko tako rečem, v pat položaju, v neprijetnem položaju, vsi smo bili po svoje žalostni, saj živimo za te prireditve.
Obrnilo se je, kot se je obrnilo, in to smo morali sprejeti. Treba je vedeti, da elitni del ni zastonj, da je ta denar treba iztržiti. V tem segmentu, ki je bil tako poseben, se ni moglo narediti toliko, kot se je lahko v prejšnjih letih. Vsem nam je žal, a verjamemo, da se prihodnje leto spet vrnemo v stare tirnice.
"Vsi smo bili, če lahko tako rečem, v pat položaju, v neprijetnem položaju, vsi smo bili po svoje žalostni, saj živimo za te prireditve," je povedal o tem, da letos ne bo elitnega dela.
Je pa to tudi obdobje, ko delamo nov strateški načrt. Predsednik je nov, prihaja iz gospodarstva, všeč mi je, da ve, da se takšne stvari ne morejo delati na pamet, da jih je treba načrtovati, opredeliti, kaj želimo, kakšen bo obseg. Organizacija takšne prireditve je zelo zahtevna, zato morajo biti vsi deli natančno opredeljeni, vedeti moramo, kaj želimo, za koga delamo.
Ljubljanski maraton je vsa leta vključeval vse starostne kategorije. Tega preostali niso imeli oziroma so to začeli v zadnjih letih, mi pa delamo za vse generacije že dolgo časa. In to je zelo pomembno.
Bi vam lahko letošnja odpoved elitnega dela v prihodnje povzročila težave pri privabljanju dobrih atletov?
Ne. Januarja smo pisali menedžerjem, da bomo letos elitni del najverjetneje izvedli v omejenem obsegu. Bili so zadovoljni. A pozneje smo jih obvestili, da si zaradi težkih zdravstvenih razmer ne upamo prevzeti tveganja. Najslabše bi bilo nekaj obljubiti, na koncu pa odpovedati. Dobili smo ogromno odgovorov, da jim je sicer žal, da je položaj takšen, a da verjamejo, da bomo delali naprej, kot smo do zdaj.
Pomembno je, da zelo dobro sodelujemo z menedžerji. Mnogo let smo potrebovali, da smo zgradili medsebojno zaupanje. Vedeti moramo, da je maratonov veliko. Zdaj je kar naenkrat zahtevno dobiti ustrezno kakovost, zato je pomembno, da imaš dobre povezave, ki ti zagotovijo kakovost. Za prihodnje leto ne vidim nobenih težav.
Predsedniške vajeti so v rokah Danila Ferjančiča.
Omenili ste oblikovanje strateškega načrta, predsednik Danilo Ferjančič je nakazal smer elitnega maratona.
Zagotovo. Pri nas ni bilo nikoli dvoma o tem. Rekli smo le, da bomo letos to preložili, da gre za eno leto, potem pa se vrnemo v čas, ki je bil pred koronavirusom. Verjamem v to. Ne znam si predstavljati, da bi ob dobrem ugledu, ki ga imamo, rekli, da se ne bomo več ozirali na kakovost. Ne vidim te možnosti.
Pred dvema letoma ste pridobili zlati znak, status je to leto zamrznjen. Kako je bilo z dogovorom o zamrznitvi pri IAAF?
Letos smo imeli šest sestankov prek Zooma, na katerih smo obravnavali več stvari. Pravila znakov so se menjala, spremembe so bile na področju medicinske službe, treba je bilo pripraviti merila. O tem smo začeli govoriti že leta 2018, ko je bil uveden platinasti znak.
Vse skupaj se je prilagodilo za lansko leto, a se lani od tega, kar smo predhodno sprejeli, ni nič uresničilo, saj se zaradi razmer ni dalo. Pred tremi, štirimi tedni smo imeli zadnjo sejo. Temeljna stvar je ta, da so stvari preložene, nihče ni izgubil statusa. Tudi nam so dali na našo prošnjo potrditev, da imamo status in da lahko uporabimo uradni znak. Zdaj zlatega znaka ni več, namesto tega je ekvivalentni elitni znak, pred njim pa elitni platinasti znak.
"Bolj pomembno kot časi je to, da se ponovno teče, da Ljubljana spet zaživi kot tekaško mesto."
Jasno je, da na čase v bližini rekorda ljubljanskega maratona, ki ga ima od leta 2018 s časom 2;04:58 v lasti zmagovalec letošnjega londonskega maratona Sisay Lemma, ne gre računati. Kako hiter tek pa bi lahko videli v nedeljo?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Menim, da čas maratona ne bo nič posebnega. Ohranili smo nagrade za tekače v maratonu in polmaratonu, neki motiv tako je. Prihaja zelo veliko Srbov, ki jih je sicer veliko vsako leto. Težko je reči, kakšna bo kakovost. Govorijo, da bodo prišli fantje, ki bodo tekli pod dvema urama in pol, a maraton ni tako preprosta stvar. Bomo videli.
Bolj pomembno kot časi je to, da se ponovno teče, da Ljubljana spet zaživi kot tekaško mesto. Večina prijavljenih slovenski atletov bo tekla na polmaratonu, na deset kilometrov bomo videli Klaro Lukan.
Časovnica Volkswagen 25. Ljubljanskega maratona (nedelja, 24. oktober):
8.30 nastop tolkalne skupine STROJMACHINE
8.55 štart ročnih kolesarjev na 21 km
9.00 štart Garmin teka na 10 km
9.15 štart maratona in polmaratona (štart teka je na Slovenski cesti, cilj na Kongresnem trgu)
1