Sreda, 13. 10. 2021, 10.50
3 leta, 1 mesec
IZ ARHIVA PRED Volkswagen 25. LJUBLJANSKIM MARATONOM
Zakaj je na maratonu potrebno odteči 195 dodatnih metrov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Ste se že vprašali, zakaj maratonska razdalja meri niti malo okroglih 42,195 kilometra, če naj bi še mitološki grški tekač pretekel 40 kilometrov? In zakaj je danes maraton tako popularna disciplina?
Ko je ideja modernih olimpijskih iger postala realnost ob koncu 19. stoletja, so pobudniki iskali priljubljeno panogo v spomin na zmagovalno bitko iz antične Grčije, kjer naj bi grški vojak tekel iz Maratona v Atene, oznanil zmago nad Perzijci in umrl.
Idejo o maratonski preizkušnji je predstavil Michel Bréal, ki je želel, da disciplino izvedejo na prvih modernih olimpijskih igrah v Atenah leta 1896. Idejo je podprl tudi snovalec moderne olimpijade Pierre de Coubertin.
Maratonsko razdaljo je "določila" angleška kraljeva družina
Dolžina maratona sprva ni bila določena. Nekaj prvih olimpijskih maratonov je bilo dolgih okoli 40 kilometrov, približno toliko kot razdalja od Maratona do Aten (po daljši poti).
Na olimpijskih igrah v Londonu leta 1908 je bila predvidena proga znova dolga približno 40 kilometrov, a sta kralj Edvard VII in kraljica Aleksandra želela, da je štart pri gradu Windsor, kar je progo podaljšalo na 42 kilometrov. Kraljica je imela še eno željo, saj je hotela najboljši pogled na cilj, kar je pripomoglo h končni razdalji 42,195 kilometra.
V letih po londonskih igrah leta 1908 so vsako leto organizirali Politehnični maraton, ki je meril točno 42,195 kilometra. Zaradi prestižnosti tekmovanja je to leta 1921 Mednarodna amaterska atletska zveza (IAAF) sprejela kot uradno dolžino maratonske preizkušnje, znova so se v njej preizkusili že na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 in do danes je ostala nespremenjena.
Zakaj je danes tako popularno preteči maraton?
V zadnjem desetletju smo priča neverjetnemu tekaškemu fenomenu. Vse več ljudi teče, že skoraj vsako mesto pa ima svoj maraton. V letu 2013 je bilo v ZDA organiziranih okoli 1.100 maratonov, leta 2000 pa le 300. Šport nima pozitivnega učinka le na posameznike, športne dogodke lahko za promocijo in turizem izkoristijo tudi mesta. Ni naključje, da so proge običajno speljane mimo vseh največjih znamenitosti v mestu.
Mesta so tudi vedno bolj prijazna do tekačev, rekreativnih površin je vse več, današnja tehnologija tekačem omogoča, da razdalje merijo kar sami, rezultate pa pregledujejo in analizirajo na svojih računalnikih.
Ljudje so tudi vse bolj ozaveščeni o zdravem načinu življenja, ki vključuje redno gibanje. Tek je za marsikoga najbolj finančno in časovno dostopen, dodatno motivacijo pa lahko pomeni cilj v obliki prijave na tekaško prireditev. Začne se s tekom na 10 kilometrov, konča pri maratonu.
Izziv
Svoje pri popularizaciji maratonskega teka so naredili tudi mediji. Največje svetovne maratone lahko gledamo na TV-zaslonih, kjer pa poleg najboljših vidimo tudi večtisočglavo množico rekreativnih tekačev. Če lahko maraton pretečejo oni, potem ga bržkone lahko tudi sami. V ZDA poznamo dva tekaška buma. Prvega je leta 1972 sprožil Frank Shorter z zmago na olimpijskem maratonu, drugega pa medijska ikona Oprah Winfrey, ki je uspešno premagala maratonsko razdaljo leta 1994.
Maraton je poseben izziv, kjer so vsi zmagovalci. Najbrž v nobenem športu ne doživiš takšnega zadovoljstva kot pri prvem prečkanju maratonskega cilja, ko okoli vratu dobiš spominsko medaljo ne glede na čas, uvrstitev, spol, starost, izobrazbo ... Morda je to tudi glavni razlog, da maratonski dogodki privabijo toliko različnih ljudi po vsem svetu.
