Vuelta
Dirka po Španiji
Primož Roglič
Sreda, 6. 9. 2023, 11.23
1 leto, 1 mesec
Kolesarsko ozadje dr. Franca Štefaniča
Kirurg, ki je operiral Rogliča: Rekel je, da nam zaupa in da je zdaj v naših rokah #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,32
Kirurg travmatolog dr. Franc Štefanič je skupaj z dr. Miho Ambrožičem in ekipo travmatološke klinike UKC Ljubljana lani operiral Primoža Rogliča. "Rekel je, da nam zaupa in da je zdaj v naših rokah," se spominja naš sogovornik.
Na današnji dan pred natanko letom dni je Primož Roglič v zaključku 16. etape Dirke po Španiji med ciljnim sprintom grdo padel in zaradi razsežnosti poškodb dan pozneje odstopil z dirke. Razočaranje je bilo toliko večje zato, ker je manj kot mesec dni prej zaradi posledic padca, v katerem si je poškodoval vretenca in že ničkolikokrat izpahnil ramo, predčasno končal tudi nastope na francoskem Touru. Pogovarjali smo se z dr. Francem Štefaničem, človekom z zanimivim kolesarskim ozadjem in vodjo travmatologije v UKC Ljubljana, kjer so slovenskemu kolesarskemu šampionu oktobra lani operirali ramo.
Primož Roglič se je po padcu na lanski Vuelti, ki se je zgodil prav na današnji dan, za nekaj dni umaknil z oči javnosti in se šest dni pozneje pojavil na družbenih omrežjih. Ob fotografiji, na kateri zleknjen na zofi in oblepljen z obliži bere knjigo, je zapisal, da počasi okreva in razmišlja o prihodnosti, ob tem pa ga navdihuje sloviti španski ekstremni športnik Kilian Jornet. Vmes je dozorela tudi odločitev o operaciji rame, ki bi rešila težavo ponavljajočih se izpahov rame, ki jo je, že dodobra vajen postopka, Roglič običajno kar sam naravnal.
"Primož se je res snel z verige," se šali dr. Štefanič.
A ker se je očitno zavedal, da težava zahteva pozornost in trajnejšo rešitev, je pomoč poiskal na travmatološki kliniki UKC Ljubljana, kjer sta ga 10. oktobra lani operirala kirurga travmatologa dr. Miha Ambrožič, specialist za zdravljenje poškodb rame, in naš sogovornik, vodja oddelka za travmatologijo dr. Franc Štefanič, z ekipo.
Štefanič je izjemno zanimiv sogovornik, ne samo zato, ker opravlja odgovoren in plemenit poklic in že več kot tri desetletja prepeva v vokalni skupini Cantate Domino, na poseben način je povezan tudi s kolesarstvom. Ne samo kot navijač in strasten kolesar, zadnja leta je tudi predsednik Društva kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino, ki skrbi in vzdržuje kolesarske Jakobove poti v Sloveniji.
Kot nam je povedal, želijo Rogliča, ki jim je velik zgled zaradi svoje borbenosti in vztrajnosti, vračanja po padcih, tako resničnih kot simboličnih, ter hvaležnosti za vse, kar življenje prinaša, počastiti s častnim članstvom.
Zakonca Helena in Franc Štefanič. Skupaj vodita Društvo kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino in prepevata v vokalni skupini Cantate Domino.
"Zanimivo je, da je Primož od operacije rame zmagal na vseh dirkah, na katerih je nastopil, in da mu dobro kaže tudi na Vuelti. Res se je strgal z verige," je namignil dr. Štefanič in se navezal na trenutek, ko se je Roglič med letošnjim Girom, med vožnjo na čas s ciljem na Svetih Višarjah, po tem, ko se mu je snela veriga in je slovenskim ljubiteljem kolesarstva od groze zastal dih, dobesedno strgal z verige, dobil etapo in zmagal na Giru, na kar še danes spominja posebna plošča na mestu dogodka.
"Poleg tega je ves čas dobre volje, kot prerojen je," je navdušeno pripovedovala Helena Štefanič, življenjska sopotnica našega sogovornika, pisateljica in generator idej.
"Očitno si je po lanskem padcu na Vuelti res vzel čas zase in se sestavil. Vidi se, da v tem obdobju noro uživa v kolesarstvu," je sklenil dr. Štefanič, ki smo ga obiskali na njegovem domu v Kočevju. Pogovarjali smo se o operaciji, s katero je Roglič rešil težave z ramo, ter se dotaknili zgodovine in dediščine slovenske kolesarske Jakobove poti, ki sta jo trasirala prav zakonca Štefanič.
"Tako poklapanega Primoža še nisva videla, pa ga z ženo redno spremljava že od prej."
Danes mineva natanko leto dni od hudega padca Primoža Rogliča na lanski Dirki po Španiji, ki je hkrati pomenil tudi njegovo predčasno slovo z dirke, podobno kot se mu je to zgodilo le nekaj tednov prej na Touru. Se spomnite tega dne?
Zelo dobro. Tako poklapanega Primoža še nisva videla, pa ga z ženo redno spremljava že od prej. Že pred operacijo nama je zlezel pod kožo, ko je kolo začel uporabljati kot rehabilitacijsko sredstvo in kmalu ugotovil, kako velik potencial je na tem področju. Prav neverjeten je.
6. septembra 2022 je Roglič padel med ciljnim sprintom 16. etape Dirke po Španiji in zaradi razsežnosti poškodb dan pozneje zapustil dirko.
Se pravi, da ga pred operacijo osebno niste poznali? Do takrat še ni vedel za vas?
Ne, zame ne, je pa imel stike z mojim kolegom dr. Miho Ambrožičem. Nanj je verjetno naletel na urgenci, ko se je tam ustavil zaradi izpaha rame. Teh je imel res veliko, zagotovo 10, 20, če ne celo 30. Verjetno mu je Miha takrat omenil, da se ukvarja s poškodbami rame in mu je tudi strokovno pojasnil kako in kaj, in tako je naneslo, da ga je Primož dostikrat poklical tudi s kakšnega treninga ali dirke v tujini, ko si je izpahnil ramo, in mu je Miha pojasnil, kako naj reši težavo. Tako sta navezala stik.
In če se vrnem na nesrečno Vuelto, ki ste jo omenili, kmalu po padcu je Miho omenil, da ga je Roglič poklical, češ, da bi rad, da ga operiramo v Ljubljani. Da nam zaupa in da je glede zdravljenja pri nas dobil dober občutek. Seveda smo bili ob tem ponosni, saj vemo, da živi v Monaku in da ima tudi tam na voljo vrhunske zdravnike. Tam je tudi opravil preiskave in nam prek spleta poslal izvide, na podlagi katerih smo pripravili načrt zdravljenja.
Zanimivo je, da je pred operacijo v Mariboru izpeljal še dobrodelno akcijo, kolesarjenje z navijači v okviru svoje fundacije, nekaj ur pred posegom pa je pri takratnem predsedniku Borutu Pahorju prejel državno odlikovanje. Od tam se je pripeljal k nam na oddelek, kjer smo najprej opravili dodatne preiskave in ga pozneje operirali.
Pred operacijo je Roglič pri predsedniku Borutu Pahorju prejel državno odlikovanje.
Ko ga je Miha pripeljal na oddelek in sva se prvič srečala, sem takoj dobil občutek, kot da se poznamo že od nekdaj. Nobene zadrege ni bilo med nami, zdelo se mi je, kot da ima neko posebno, prijetno in toplo avro okrog sebe. Veste, zdravniki imamo veliko opravka z ljudmi in hitro dobimo vtis, s kakšnim človekom imamo opraviti in kakšno energijo izžareva. Rekel je, da nam zaupa in da je zdaj v naših rokah.
Glede na to, da si je ramo izpahnil že večkrat, poseg menda ni bil preprost, ampak je bila potrebna večja operacija.
Res je, ob operaciji, pri kateri gre samo za poškodbo mehkih tkiv, in če pacient nima pridruženih posebnih genetskih lastnosti, na primer hiperelastičnost ligamentov, se dostikrat odločimo za artroskopsko fiksacijo, ker pa je Primož imel že toliko kostnega defekta, tako na glavici nadlahtnice in deloma tudi na sprednjem delu sklepne kotanjice, to se je zgodilo ravno zaradi ponavljajočih, visoko energijskih izpahov, to ni prišlo v poštev.
Pri njem je bilo treba s transferjem kosti spredaj podaljšati sklepno površino. Gre za operacijo Latarjet, ki jo izvajamo že vrsto let. Pogosto pri mladih ljudeh, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi, ali ljudeh, ki se ukvarjajo s težkim fizičnim delom in potrebujejo funkcionalno ramo in minimalno verjetnost, da bi se jim ta spet izpahnila. Skratka, to je bila edina primerna operacija za Primoža.
"Ko ga je Miha pripeljal na oddelek in sva se prvič srečala, sem takoj dobil občutek, kot da se poznamo že od nekdaj. Nobene zadrege ni bilo med nami, zdelo se mi je, kot da ima neko posebno avro okrog sebe."
Dr. Štefanič je Rogliču predstavil delovanje društva in ga opremil z društvenimi izdelki.
Menda si je dolga leta ramo naravnaval kar sam.
Res je, z leti se je navadil tehnike, kako si sam naravnati ramo. Gre pa pri tem za precejšnje bolečine, popoln izpah rame je namreč zelo boleč.
No, saj ste ga videli na lanskem Touru, ko je na krožišču zletel čez balo sena, nato pa se usedel na stol ob cesti in si sam naravnal ramo. Takrat je moral kar precej stisniti zobe. Ko si pod adrenalinom, je drugače, ni pa to lepa izkušnja.
Tudi sami ste zelo povezani s kolesarstvom, čeprav na drugačen način kot Roglič. Z ženo Heleno vodite Društvo kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino. Menda ste delovanje društva in njegovo poslanstvo predstavili tudi Rogliču in mu dali vedeti, da si želite, da bi postal vaš častni član. Se je to že zgodilo, ste v fazi dogovarjanja?
Res je, v društvu do Primoža gojimo posebno občudovanje. Občudujemo ga, ker je vzor tega, kako se pobrati po padcih, kako realno gledati na življenje in biti hvaležen za vse, kar se ti dogaja. Primožu sem naše društvo predstavil, ko je ležal na našem oddelku, prinesel sem mu tudi oznake Jakobovih kolesarskih poti v obliki školjke, pokazal naš vodnik in mu povedal, da si želimo, da bi postal naš častni član. Bil je navdušen, a se je zapletlo pri njegovem agentu. Bomo videli, upanja še nismo opustili.
Roglič je leta 2021 skupno zmago na Vuelti praznoval oblečen v značilno romarsko oblačilo: rjavo pelerino s širokokrajnim klobukom, na katerem je školjka kapesanta, ter popotno palico s školjko in bučo, ki je nekoč romarjem služila za shranjevanje vode. Tisto leto je bil cilj Vuelte pred baziliko sv. Jakoba v Santiagu de Compostela, ne v Madridu, kot je to običaj, saj je bilo leto 2021 Jakobovo leto.
Franc Štefanič nam je ob našem obisku predstavil tudi delovanje Društva kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino, ki ga vodi in usmerja kot predsednik, medtem ko je njegova žena Helena tajnica društva in generator idej.
V Sloveniji obstajajo štiri veje Jakobove poti, najnovejša (Belokranjsko-kočevsko kolesarska Jakobova pot) še ni vrisana v vodnik Slovenska kolesarska Jakobova pot.
Zakonca Štefanič sta od leta 2004 prekolesarila vse evropske države.
V društvu je trenutno približno 70 članov, ki sami skrbijo in financirajo vzdrževanje slovenske kolesarske Jakobove poti, ki je razdeljena na štiri veje ali krake.
Osrednja Jakobova pot, trasirana je bila leta 2010, je pot, ki vodi od Slovenske vasi na mejnem prehodu Bregana pri Brežicah do Trsta (335 km, 5.270 višinskih metrov), sledi Višarska Jakobova pot (165 km, 2.070 višinskih metrov), ki je speljana med Ljubljano in Višarjami, ki so po zaslugi letošnjega Gira in predstave Rogliča v predzadnji etapi postale prava meka tudi za kolesarje.
Tretja veja je Prekmursko-štajerska Jakobova pot (265 km, 2.800 višinskih metrov), ki je bila uradno odprta leta 2014, najnovejša in najmlajša pa je Belokranjsko-kočevsko kolesarska Jakobova pot (250 km, 3.700 višinskih metrov), ki se začne v Novem mestu pri kapitlju in konča pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, kjer je stičišče vseh štirih Jakobovih poti.
Kolesarska Jakobova pot je označena z rumeno školjko tako kot klasična Jakobova pot za popotnike in romarje, s to razliko, da je v primeru kolesarske poti v školjki še kolo, za dodatno orientacijo pa je dodana smerna puščica, ki kaže na smer vožnje.
Kolesarska Jakobova pot je označena z rumeno školjko tako kot klasična Jakobova pot za popotnike in romarje, s to razliko, da je v primeru kolesarske poti v školjki še kolo, za dodatno orientacijo pa je dodana smerna puščica, ki kaže na smer vožnje.
Oznake za kolesarske poti so ob dovoljenju vseh občin, skozi katere vodi pot, večinoma nalepljene ali narisane na stavbah, javni razsvetljavi, prometnih znakih, drevju, kamenju in sami cesti ter nosijo ime poti.Trasa Jakobove kolesarske poti je v večjem delu speljana po asfaltiranih lokalnih poteh, kjer kolesarski romarji lahko spoznavajo avtohtono Slovenijo. Speljana je čim bližje ali celo po poti za popotnike, za katero skrbi Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji.
Večina članov društva ima enake drese s simboli Jakobove poti, zemljevidom Slovenije, na katerem so označene tri slovenske poti (četrto bodo najverjetneje še dodali) in Camino, ki je prepoznaven tudi med tujci.
Preberite še:
