Sobota, 28. 2. 2026, 14.56
3 tedne, 4 dni
To je to, ljudje: velike predstave je počasi konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,43
Je trumpizem v bistvu zgolj način politične komunikacije v dobi družbenih omrežij? Trumpizem tako sploh ni kakšen velik ideološki prelom s tradicionalno republikansko stranko: protipriseljenstvo, izolacionizem in protekcionizem s carinsko vojno so tako zgolj taktični prijemi za nabiranje volilnih glasov, ne pa dejanski cilji Trumpovih republikancev. Vse je bila torej zgolj velika politična predstava.
Donald Trump je leta 2015 obljubljal veliki zid na meji z Mehiko. Ni ga zgradil. Obljubljal je, še zlasti pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, množične deportacije vseh nezakonitih priseljencev iz ZDA. Potem ko so zvezni agenti za boj proti nezakonitemu priseljevanju letos januarja ubili dva ameriška državljana, so tudi te obljube v veliki meri že zgodovina. Obljubljal je, da ZDA ne bo vpletal v nove vojne, zdaj pa je začel spopad z Iranom. Obljubljal je ameriško ponovno industrializacijo s pomočjo carinske vojne proti vsemu svetu, a statistični trendi še vedno kažejo v smeri slabitve ameriške industrije v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, za nameček pa je tudi zvezno vrhovno sodišče potegnilo zavoro njegovi carinski vojni. Leta 2022 je isto vrhovno sodišče, ki ga je Trump s svojimi imenovanji zanihal na konservativno stran, razveljavilo zvezno pravico do splava, kar je bila želja številnih Trumpovih podpornikov iz vrst konservativnih kristjanov. A nekateri podatki kažejo, da število splavov v ZDA ni padlo, ampak se je v zadnjih letih celo povečalo.
Donalda Trumpa – pri tem je mišljena njegova javna, politična osebnost, kot jo kaže Američanom – bi morda najbolj opisali kot mešanico širokoustnega in bahavega boksarja Muhammada Alija (o njegovem slogu je Trump naklonjeno govoril v intervjuju z britanskim novinarjem Piersom Morganom leta 2008) in newyorškega konservativca Thomasa F. Buckleya, ki je s svojim cirkuškim slogom kampanje očaral precej belih delavskih volivcev na volitvah za župana New Yorka leta 1965.
Trumpov mogočni zid na meji z Mehiko
Ko je junija 2015 Trump v New Yorku napovedal svojo kandidaturo za ameriškega predsednika ZDA in lansiral svoj predvolilni slogan Make America great again (Naredimo Ameriko spet veliko), je največ prahu dvignil z obljubo, da bo zgradil na meji z Mehiko masiven zid, s katerim bo preprečil nezakonito priseljevanje.
Takrat se je številnim še zdelo, da je Trump le nekakšen klovn, ki nima možnosti za uspeh. A njegove obljube so zanesljivo vzbudile zanimanje med tistimi ameriškimi volivci, ki jih skrbi ali jih je skrbelo naraščanje števila špansko govorečih priseljencev iz Latinske Amerike v ZDA, zlasti v južnih zveznih državah.
Nelagodje številnih Američanov zaradi priseljencev
Neka Američanka iz Teksasa, ena prvih navdušenk nad Trumpom, je tako govorila o priseljencih iz Mehike, ki ji pravijo, da je njihovo srce v Mehiki in da je le njihov trebuh v ZDA. Volitve leta 2016 so potrdile, da je v ZDA veliko takšnih volivcev, ki jih skrbi večanje števila špansko govorečih prebivalcev in se – kot angleško govoreči – počutijo zaradi tega vse bolj nelagodno.
Donald Trump je svojo pot na oblast začel z obljubo, da bo na meji z Mehiko zgradil mogočen zid, ki ga bo plačala južna soseda. Obljube ni uresničil, na delu meje je postavil le ograjo (na fotografiji iz junija 2022 Trump stoji ob ograji na meji z Mehiko), kar je daleč od tega, kar je obljubljal. Tudi vojna proti nezakonitim priseljencem v njegovem prvem mandatu ni bila kdo ve kako uspešna. Po nekaterih podatkih je bilo januarja 2021, ko je končal prvi mandat, več nezakonitih prestopov meje kot januarja 2025, ko je mandat končal demokratski predsednik Joe Biden.
Poleg tega je leta 2015 in 2016 Trump spretno izkoristil teroristične akcije zloglasne Islamske države in napovedoval konec priseljevanja muslimanov v ZDA.
Grešna ikona evangelijskih kristjanov
Po volitvah Trump v prvem predsedniškem mandatu ni zgradil mogočnega zidu na meji z Mehiko, ki ga je obljubil. Na meji je le postavil ograje – deloma namesto starejših mejnih ograj, deloma je šlo za dodatne ograje. A to ni bilo tisto, kar je obljubljal leta 2015 in 2016.
Kljub temu da je bil zanj značilen zelo liberalen življenjski slog trikrat poročenega ženskarja, si je po volitvah še močneje pridobil volilno bazo evangelijskih protestantskih kristjanov in konservativnih katolikov s tem, da je v zvezno vrhovno sodišče imenoval konservativne sodnike.
Rahlo naraščanje števila splavov v ZDA
Tako je zvezno vrhovno sodišče s konservativno večino leta 2022, torej ko Trump ni bil več predsednik, razveljavilo zvezno pravico do splava in pustilo posameznim zveznim državam, da urejajo vprašanje splava. Konservativne zvezne države so seveda splav prepovedale, a podatki kažejo, da število splavov v ZDA ni upadlo, ampak je po letu 2022 celo malce naraslo.
Trump je z malo sreče – ravno v njegovem prvem mandatu se je izpraznilo dovolj mest v zveznem vrhovnem sodišču – tehtnico na tem sodišču nagnil na konservativno stran. Tako so republikanci oziroma konservativni evangelijski kristjani, ki so pomembna volilna baza republikancev, lahko uresničili svoj veliki cilj – razveljavitev pravice do splava na zvezni ravni leta 2022. A podatki (npr. študija Abortion trends before and after Dobbs iz januarja letos) kažejo, da se število splavov ni zmanjšalo, ampak se je rahlo povečalo.
Verjetno bi bil Trump novembra 2020 ponovno izvoljen, če tega leta ne bi udarila pandemija covida-19. Trump je tako z veliko težavo in upiranjem (njegovi privrženci so 6. januarja 2021 celo napadli kongres, da bi preprečili potrditev zmage demokrata Joeja Bidna) šel za štiri leta v opozicijo, a njegov vpliv v republikanski stranki se ni zmanjšal.
Priseljenci in ameriško gospodarstvo
Pred volitvami leta 2024 je Trump znova obljubljal trdo roko do nezakonitih priseljencev. Znova je tudi napovedoval izgone oziroma deportacije na milijone nezakonitih priseljencev.
A če upoštevamo podatke, da vsako dvajseto delovno mesto v ZDA zaseda nezakoniti priseljenec in da priseljenci na splošno predstavljajo petino delovne sile v ZDA, se seveda že iz gospodarskega stališča postavlja vprašanje, ali so množične deportacije sploh mogoče.
Politični šov za Trumpove volivce
V veliki meri je pri lovu na nezakonite priseljence, ki so jih v mestih, ki jih vodijo demokrati, izvajali zvezni agenti Urada za priseljevanje in carine (ICE), mejne policije (USBP) in mejne službe (CBP), šlo le za politični šov za Trumpove volivce. Ta predstava za volivce se je končala, ko so zvezni agenti januarja letos v Minneapolisu ubili dva protestnika – pesnico Renee Good in zdravstvenega tehnika Alexa Prettija.
Hillary Clinton o tem, da so Trump svojim obljubam navkljub ni deportiral veliko nezakonitih priseljencev:
Hillary Clinton:
— Clash Report (@clashreport) February 14, 2026
More people were deported under my husband and Barack Obama without killing American citizens and without putting children into detention camps than were in the first Trump term or this first year of Trump's second term. pic.twitter.com/SvziKGr8cx
Velik politični šov je bil tudi t. i. dan osvoboditve aprila lani, ko je Trump napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam na svetu. Glavna tarča je bila Kitajska, ki pa ni popustila.
Kje je ponovna industrializacija?
Trump obljublja, da bo s carinami in protekcionizmom zmanjševal proračunski primanjkljaj ter znova vrnil industrijska delovna mesta v ZDA, a zadnji statistični podatki ne kažejo, da prihaja do kakšne velike renesanse ameriške industrije. Velika večina Američanov že dolgo dela v storitvenem sektorju.
Odgovor na to, ali bo prišlo do kakšne občutne ponovne industrializacije ZDA (s temi obljubami je Trump nabiral glasove med tradicionalno demokratskimi volivci v zveznih državah t. i. zarjavelega pasu), bo tako dala prihodnost.
Mirovnik Trump
Je pa Trump doživel hladno prho, ko je "njegovo" zvezno vrhovno sodišče nedavno odločilo, da je veliko število njegovih carin nezakonitih, ker jih ni sprejel kongres.
Pred predsedniškimi volitvami leta 2016 je Trump zelo grajal ameriške vojne na Bližnjem vzhodu (Irak) in v Afganistanu ter jih opisoval kot večne vojne. S tem je vsaj javno poskrbel za prelom z republikanskim intervencionizmom iz časov Georgea Busha mlajšega. Pred volitvami 2024 se je opisoval kot kandidat miru, medtem ko naj bi njegova demokratska protikandidatka Kamala Harris ZDA zvlekla v nove vojne. Toda zdaj je Trump ZDA vpletel v vojno proti Iranu (na fotografiji eksplozije v Teheranu). V resnici torej ni kakšen izolacionist, ampak intervencionist. Izolacionizem je bil le predstava za javnost. Skuša pa Trump za razliko od Busha mlajšega vse urediti s pomočjo letalstva, raketnih napadov in uporabe specialnih sil (spomnimo se Venezuele), ker si ne želi, da bi ameriški volivci opazovali, kako se iz oddaljenih dežel v domovino vračajo trupla pripadnikov ameriških kopenskih sil.
Trump je že pred volitvami leta 2016 zelo grajal ameriške vojne proti Iraku in Afganistanu, še zlasti pa t. i. gradnje držav (nation building) z denarjem ameriških davkoplačevalcev. Najprej ZDA oziroma Najprej Amerika (America first) je bil njegov slogan.
Trump proti politični dinastiji Bush
Ta graja je bilo verjetno tudi načrtno naperjena proti njegovemu republikanskemu protikandidatu Jebu Bushu, bratu Georgea Busha mlajšega, ki je napadel Afganistan leta 2001 in Irak leta 2003.
Pred republikanskimi strankarskimi volitvami leta 2016 je prav Jeb Bush veljal za glavnega favorita za republikanskega predsedniškega kandidata. A je neslavno pogorel in tako ni nadaljeval predsedniške dinastije Bushev.
Trump zakoncema Clinton prepreči tretji mandat v Beli hiši
Pozneje je Trump še preprečil, da bi se v Belo hišo vrnila zakonca Clinton, ko je novembra 2016 premagal nekdanjo prvo damo ZDA Hillary Clinton, ki je želela postati prva predsednica ZDA. To bi bil po svoje tudi tretji predsedniški mandat Billa Clintona.
Edini resni odmik od tradicionalne republikanske politike iz časa Ronalda Reagana je verjetno Trumpova naklonjenost carinam in protekcionizmu. A je spet vprašanje, ali je tudi tukaj morda (vsaj deloma) v ozadju politični vzgib. Da gre le za republikanske taktične prijeme po pridobivanju dela tradicionalnih demokratskih volivcev v zveznih državah t. i. zarjavelega pasu, ki so naklonjeni Trumpovim obljubam o ponovni industrializaciji. Torej – je tudi to zgolj predstava za javnost. Vsekakor pa so zvezni vrhovni sodniki potegnili zavori pri Trumpovi carinski vojni. Na fotografiji: Trump na t. i. dan osvoboditve aprila lani, ko je napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam na svetu.
Če v prvem predsedniškem mandatu Trump ni začenjal kakšnih novih vojn (celo izpogajal je s talibani umik ameriške vojske iz Afganistana, ki ga je dokaj klavrno poleti 2021 izpeljal Biden), pa je drugače v drugem mandatu.
Trumpovo rožljanje z orožjem in bliskovite akcije
Kanadčane je neprijetno presenetil, ko je začel kmalu po volitvah o Kanadi govoriti kot o prihodnji 51. ameriški zvezni državi. Po svoji severni sosedi je udaril tudi s carinskim kladivom. Zaradi tega je Kanada začela krepiti gospodarske stike s Kitajsko in se bolj politično nagibati k EU.
Januarja letos je Trump z bliskovito akcijo zajel venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in razglasil, da zdaj on upravlja to z nafto izjemno bogato južnoameriško državo. Položaj v Venezueli je še vedno nejasen, več kot jasno pa je, da Trump ni navdušen nad tem, da bi v Venezuelo poslal vojake oziroma kopensko vojsko.
Grožnje Grenlandiji
Zdi se tudi, da ga ne zanima, ali bo Venezuela postala demokratična ali pa bodo še vedno vladali chavisti oziroma venezuelska vojska. Morda se bo zadovoljil le s tem, da bo Venezueli preprečil, da zdrsne v kitajsko vplivno območje.
Trumpova protipriseljenska retorika je morda za Trumpa zgolj politična taktika za nabiranje volivcev, toda številni na ameriški desnici so to vzeli zelo resno. Zlasti med mladimi ameriškimi konservativci in republikanci se vse bolj uveljavlja vpliv desničarskega vplivneža Nicka Fuentesa, ki odkrito občuduje Adolfa Hitlerja ter napada Izrael in nasprotuje ameriški vojni proti Iranu. Fuentesovi privrženci, t. i. grojperji, naj bi po napovedih nekaterih v prihodnosti dosegli prevlado med republikanci. To bi bil odmik tudi od tradicionalne republikanske politike tesnega zavezništva z Izraelom.
Trump je januarja letos – verjetno opogumljen z uspehom v Venezueli – grozil tudi z vojaško zasedbo Grenlandije, ki je mednarodnopravno del Danske. Po odločnem odporu evropskih držav pa je vsaj za zdaj stopil korak nazaj.
Vojna proti Iranu
Trump je nato zbral močno vojaško ladjevje v bližini Irana in po dnevih ugibanja vsega sveta, kaj se bo zgodilo, začel vojno proti državi, ki jo vodi šiitska islamska duhovščina. Vsekakor se za zdaj ni mogoče znebiti občutka, da bi Trump tudi tukaj rad vse uredil na daljavo z letalskimi in raketnimi napadi, torej da ameriškim vojakom v slogu zajetja Madura ne bi bilo treba za dalj časa stopiti na iranska tla.
Kot za zdaj kaže, ostareli Trump, ko se bo enkrat poslovil iz Bele hiše, ne bo uresničil velikih obljub, s katerimi je prišel vanjo: mogočnega zidu na meji z Mehiko, deportacije vseh nezakonitih priseljencev, konec ameriških vojn v tujini, ponovne industrializacije ZDA v velikem obsegu ....
Protislovja gibanja Maga
Po drugi strani pa za zdaj ni mogoče reči, da bodo ZDA zaradi Trumpa šle v zaton, dejstvo je le, da se bo morda izkazalo, da so bile vse njegove zgoraj omenjene obljube le premetena predstava za javnost, s katero je newyorški milijarder nabiral volilne glasove.
Trumpova podpornica Megyn Kelly proti španščini na Super Bowlu:
Megyn Kelly says Bad Bunny performing his Super Bowl halftime show in Spanish was "a middle finger to the rest of America".
— Piers Morgan Uncensored (@PiersUncensored) February 9, 2026
"Football is OURS!"
Watch more👇
📺 https://t.co/g5V4lw4qvO
@piersmorgan | @megynkelly pic.twitter.com/cluk3015bq
Njegovo Maga gibanje pa se bo verjetno prej ali slej moralo soočiti s protislovjem. Za Trumpa so – še zlasti na volitvah leta 2024 – volili tako številni volivci, ki so prepričani, da v ZDA živi preveč špansko govorečih, kot tudi volivci s koreninami v Latinski Ameriki.
Nelagodje zaradi španskega jezika
Nelagodje zaradi špansko govorečih se je pokazalo pri odzivih angleško govorečih pripadnikov Maga gibanja (na primer nekdanje novinarke na Fox News in zdaj desne politične komentatorke Megyn Kelly) na nastop portoriškega glasbenika Bad Bunnya na letošnjem Super Bowlu.
ZDA so sicer v svoji zgodovini že presegla takšna protislovja: sredi 19. stoletja so bile napetosti med ameriškimi domorodci (ang. natives), kot so se poimenovali takrat Američani britanskega izvora, in v 19. stoletju priseljenimi Irci in katoliškimi Nemci. Pozneje je bilo veliko nelagodja v ZDA zaradi Italijanov, Judov in priseljencev iz vzhodne Evrope.
