Janez Janša
Sobota, 3. 6. 2023, 22.07
1 leto, 5 mesecev
So to države, ki bodo odločale o usodi Slovenije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,10
Slovenija na volitvah za nestalno članico Varnostnega sveta lahko računa na podporo ZDA oziroma zahodnih držav (na fotografiji iz novembra lani je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon skupaj s svojimi kolegi iz Norveške, ZDA, Kanade in Nemčije), ni pa to dovolj glasov za zmago.
Članice Združenih narodov bodo v torek, 6. junija, izbirale nove nestalne članice Varnostnega sveta za leti 2024 in 2025. Za sedež iz vzhodnoevropske skupine se poteguje tudi Slovenija, naša tekmica pa je Belorusija. Za izvolitev bosta potrebni najmanj dve tretjini glasov članic. Za to, ali bo sedež v Varnostnem svetu zasedla Slovenija ali Belorusija, pa bodo odločilne predvsem države tako imenovanega svetovnega juga.
V torek bo Generalna skupščine Združenih narodov izvolila pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta. Dva sedeža pripadata afriški skupini, po en pa azijsko-tihooceanski, latinskoameriško-karibski in vzhodnoevropski skupini. V zadnji skupini je 23 držav, ki so bile pred padcem Berlinskega zidu del socialističnega vzhoda stare celine.
Koliko glasov potrebuje Slovenija za zmago
Za sedež, ki pripada tej skupini, se letos potegujeta Slovenija in Belorusija. Slovenija za zmago na glasovanju, ki je tajno, potrebuje podporo dveh tretjin držav, ki so prisotne in glasujejo. Trenutno v Združenih narodih od 192 članic nima glasovalne pravice samo Venezuela. V primeru, da bodo vse druge članice prisotne in bodo glasovale, bo Slovenija za izvolitev potrebovala vsaj 128 glasov.
Varnostni svet Združenih narodov ima 15 članic, od tega pet stalnih - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - ter deset nestalnih članic, katerih mandat traja dve leti. Vsako leto se jih zamenja po pet, mandat pa začne teči s 1. januarjem.
Jeseni sicer že stečejo priprave na menjavo in novoizvoljene članice že lahko sodelujejo na sejah Varnostnega sveta kot opazovalke. Slovenija bo, če bo v torek uspešna, z novim letom nadomestila Albanijo, ki zdaj zastopa vzhodnoevropsko skupino v tem najpomembnejšem organu Združenih narodov.
Tretji poskus Slovenije
Slovenija se je za kandidaturo odločila konec leta 2021, v času vlade Janeza Janše ob zaključku predsedovanja Svetu EU. To je tretja kandidatura za nestalno članico v Varnostnem svetu; prvič je bila uspešna, drugič ne.
Naša država je bila prvič nestalna članica Varnostnega sveta v letih 1998 in 1999. Takrat je ta sedež dobila z lahkoto; na glasovanju leta 1997 je bila izvoljena že v prvem krogu. Podprlo jo je 140 članic Združenih narodov. Precej slabše se je naša država odrezala leta 2011. Takrat jo je po maratonskem glasovanju na koncu porazil z nafto in zemeljskim plinom bogati Azerbajdžan.
Zahod ni bil navdušen, da je Belorusija, ki je zvesta zaveznica Putinove Rusije, edina kandidatka v vzhodnoevropski skupini za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov. Tako je v igro decembra leta 2021 vstopila Slovenija.
Tudi letos slovenski tekmec prihaja z območja nekdanje Sovjetske zveze – gre za Belorusijo, ki je kandidaturo sprožila že leta 2007. Ta država je tesna zaveznica Rusije in ima seveda popolno podporo Moskve. V preteklih letih je Belorusija dobila že veliko obljub o podpori pri glasovanju (države dajejo kandidatkam tudi podpore v pisni obliki), a je vprašanje, ali je ruski napad na Ukrajino, ki ga Minsk podpira, omajal te obljube.
Je vojna v Ukrajini izboljšala možnosti Slovenije?
Tudi direktor za ZN pri Mednarodni krizni skupini (International Crisis Group - ICG) v New Yorku Richard Gowan je v nedavnem pogovoru za STA menil, da je vojna v Ukrajini izboljšala možnosti Slovenije za izvolitev. Napoveduje pa, da bo potrebnih več krogov. Teoretično je mogoče, da bi v primeru, ko ne Slovenija ne Belorusija ne bi dobili dovolj glasov, kandidaturo vložila kakšna druga država iz vzhodnoevropske skupine, a Gowan meni, da je to malo verjetno.
Po drugi strani pa se kot mogočega kandidata v primeru pat položaja med Slovenijo in Belorusijo omenja Srbijo, ki je sicer obsodila rusko agresijo na Ukrajino, a ni pristopila k evropskim sankcijam proti Rusiji. Vsekakor pa novo zaostrovanje na Kosovu ni dobra popotnica za morebitno srbsko kandidaturo.
Zahod moti kandidatura Belorusije
Če je Belorusija kandidatka Rusije, pa se je Slovenija za kandidaturo odločila na prošnjo ZDA oziroma zahodnih zaveznikov v EU in Natu, ki niso navdušeni nad tem, da bi bila edina kandidatka iz skupine vzhodne Evrope Putinova tesna zaveznica. Še zlasti je za Zahod beloruska kandidatura moteča zaradi ruskega napada na Ukrajino,
V okviru nabiranje podpore za kandidaturo v Varnostnem svetu je Slovenija aprila letos na Brdu pri Kranju organizirala mednarodno konferenco Dan Afrike. Na fotografiji od leve proti desni: zunanja ministra Zelenortskih otokov in Malavija, Rui Alberto de Figueiredo Soares in Nancy Tembo, slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Zveze Komorov Dhoihir Dhoulkamal in ruandski šef diplomacije Vincent Biruta.
Resolucije, ki obsojajo rusko agresijo na svojo zahodno sosedo, na glasovanju v Združenih narodih dobivajo več kot 140 glasov podpore (na drugi strani proti tem resolucijam glasuje poleg Rusije le še peščica držav, med njimi Belorusija). To pa še ne pomeni, da ima naša država zagotovljenih tudi toliko glasov pri svoji kandidaturi oziroma da ima Belorusija le toliko podpore, kot je držav, ki glasujejo proti resolucijam v podporo Ukrajini.
Vmesni tabor med Zahodom in trdnimi ruskimi zaveznicami
Veliko članic Združenih narodov namreč glasuje za resolucije, ki obsojajo agresijo, a po drugi strani niso v taboru odločnih nasprotnic Rusije, saj niso uvedle gospodarskih sankcij proti Rusiji. Tudi Srbija je ena takšnih držav, ki glasuje za resolucije, ki obsojajo ruski napad, a ni uvedla sankcij ali zaprla zračnega prostora za ruska letala.
Veliko držav se pri glasovanjih o Ukrajini tudi vzdrži glasovanj ali pa sploh ne dvignejo glasovnic. Pri glasovanjih o nestalni članici iz skupine vzhodne Evrope pa bodo seveda vse te države glasovale.
Na glasovanjih o resolucijah v Združenih narodih, ki obsojajo ruski napad na Ukrajino, se običajno vzdrži od 32 do 35 držav. Med njimi sta tudi Kitajska in Indija. Zlasti Kitajska ima vse večji vpliv na države svetovnega juga in bi lahko v zakulisju imela pomembno vlogo pri glasovanju. Menda pa ni zaznati kakšnih kitajskih dejanj v ozadju, ki bi bila uperjena zoper slovensko kandidaturo.
Zahodna prošnja in iskanje podpore na svetovnem jugu
Pri tem dejstvo, da se je Slovenija za kandidaturo odločila na pobudo ZDA, pri nekaterih članicah ZN, tudi tistih, ki obsojajo rusko agresijo, ne bo naletela na pozitiven odmev. Zato ne preseneča, da slovenska diplomacija pri lobiranju za podporo ni izpostavljala, da je leta 2021 šla v kandidaturo na prošnjo ZDA oziroma zahodnih zaveznikov. Da je temu res tako, je nedavno prvič javno na Twitterju spregovoril in prvak opozicijske SDS, sicer prejšnji premier Janša.
V nabiranje podpore za kandidaturo Slovenije sta se vključili tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ta je bila aprila na uradnem obisku Ugande in Ruande. V Ugandi je med drugim obiskala izobraževalni center za ohranjanje divjih živali in posvojila šimpanzinjo, ki jo je poimenovala Urška.
Ker je podpora zahodnih držav oziroma zaveznic ZDA samoumevna, je slovenska diplomacija svoje napore za izvolitev usmerila predvsem v pridobivanje podpore afriških držav. Številne države so obiskali slovenski predstavniki (zelo veliko javno pozornost na primer je vzbudil obisk predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič v Ruandi in Ugandi, kjer je celo posvojila šimpanzinjo).
Slovenski diplomati iščejo podporo po svetu
Slovenija je tudi odprla veleposlaništvo v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, kjer ima sedež tudi Afriška unija. Tam je veliko časa preživel Franc But, ki ga je zunanja ministrica Tanja Fajon imenovala za posebnega odposlanca za kandidaturo. Slovenija je tudi okrepila stike z državami Latinske Amerike in Karibov, tik pred glasovanjem pa je Fajonova podporo iskala tudi v Aziji.
Zunanja ministrica je pred glasovanjem optimistična. Tako je v petek menila, da je Slovenija na dobri poti, da 6. junija postane nestalna članica Varnostnega sveta. So pa volitve tajne in zato nepredvidljive, je opozorila. Na novinarski konferenci, ki je bila preteklo sredo, pa je povedala: "Storili smo vse, kar je bilo v naši moči. Ta projekt je v slovenskem nacionalnem interesu."
Fajonova o Janševem tvitu
Bila pa je kritična, ker da je "del opozicije" poskušal narediti vse, da Sloveniji ne bi uspelo pri kandidaturi za sedež v Varnostnem svetu, čeprav je bil to projekt prejšnje vlade.
Marca letos je vrh Gibanja neuvrščenih organiziral Azerbajdžan, in sicer v glavnem mestu Bakuju. Članica gibanja je od leta 1998 tudi Belorusija.
Pri tem je Fajonova seveda mislila na Janšev tvit, v katerem je ta zapisal, da bo poraz naše države pri glasovanju dokaz tega, da so "zavezniki obupali nad Slovenijo" in da bi v primeru neuspeha slovenska vlada morala odstopiti.
Dejansko pa bo, kot je omenjeno zgoraj, za slovenski uspeh ključna podpora držav, ki so del svetovnega juga. Velika večina teh držav je članic gibanja neuvrščenih.
Gibanje neuvrščenih
Spomnimo: nekdanja Titova Jugoslavija je bila ena od ustanoviteljic tega gibanja, nekatere države z območja nekdanje zvezne države pa so opazovalke v tem gibanju, in sicer Hrvaška, Srbija, Črna gora in BiH. Opazovalka je tudi Rusija. Slovenija ni ne članica ne opazovalka. Je pa bilo v času iskanje podpore za kandidaturo dejstvo, da je Slovenija ena od naslednic Jugoslavije, ustanovne članice gibanja neuvrščenih, ki je menda še vedno zelo cenjeno pri številnih državah svetovnega juga.
Polni članici neuvrščenih iz skupine vzhodne Evrope sta Azerbajdžan, ki je premagal Slovenijo na glasovanju za nestalno članico leta 2011, in tudi Belorusija (od leta 1998), ki je naš letošnji tekmec. Vseh članic neuvrščenih je sicer 120 in predstavljajo večino članic Združenih narodov.
