Janša ruši lastno kandidaturo za Varnostni svet Združenih narodov?

Slovenija je kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN za leti 2024 in 2025 uradno napovedala decembra 2021 in kot je zdaj razkril tedanji premier Janez Janša, je Slovenija to storila "na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in Natu".

Ob odločitvi vlade za ta projekt 25. novembra 2021 so sicer na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Anžeta Logarja pojasnjevali, da "gre za nadaljevanje aktivne zunanje politike Slovenije po uspešno izvedenem predsedovanju Svetu EU". Na novinarska vprašanja, ali je Slovenija "ameriški kandidat", pa so bili previdno tiho in so poudarjali, da gre predvsem za projekt Slovenije kot samostojne in suverene države.

Po lanskih volitvah je projekt kandidature Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN posvojila tudi nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba in s Tanjo Fajon na zunanjem ministrstvu. Tudi nova vlada je nadaljevala previdno držo pri napovedih in predvsem pri objavah, koliko držav (in katere) podpirajo slovensko kandidaturo.

Novice "Ne gre le za prestižno glasovanje, gre za krepitev podobe Slovenije v svetu"

Foto: STA/Katja Kodba Da je Slovenija dejansko "ameriški kandidat", se nikakor ni poudarjalo na glas, saj želi Slovenija dobiti tudi glasove tistih članic Združenih narodov, ki niso v najboljših odnosih z ZDA ali pa se ne želijo opredeljevati za nobeno velesilo v geopolitični igri (kamor je treba ob ZDA in Rusiji vsekakor vključiti tudi Kitajsko in morda tudi Indijo). Slovenski diplomati z ministrico na čelu tako na lobiranjih v tujini poudarjajo predvsem, da bo Slovenija, čeprav članica EU in Nata, poštena pri obravnavi svetovnih vprašanj.

Čigava "marioneta" je Slovenija?

Janezu Janši zdaj tovrstna "nevtralna drža" očitno ni več všeč; glede na njegov tvit ga moti predvsem izjava zunanje ministrice, da Slovenija v tekmi za sedež nestalne članice v Varnostnem svetu "ni nikogaršnja marioneta".

"Konkurenca Sloveniji je Belorusija. Že leto dni resolucije OZN z obsodbo ruske agresije na Ukrajino in beloruske kolaboracije s Putinom pri glasovanju dosežejo tudi prek 140 glasov. Beloruski tabor pa zbere od 5 do 7 glasov proti. Slovenija za izvolitev potrebuje 129 glasov. Kar v bistvu pomeni, da bo sedež izgubila zgolj v primeru, če bodo nad nami obupali zavezniki, ki so nas prosili za kandidaturo," je zapisal prvak opozicijske SDS.

Da bi "zavezniki obupali" nad Slovenijo, pa je odgovornost pripisal nekdanjima predsednikoma republike Milanu Kučanu in Danilu Türku, ki da imata proruska stališča. Hkrati je navrgel, da sta tudi "predlagatelja" sedanje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ter dodal, da "de facto usmerjata tudi vlado" pod vodstvom Roberta Goloba. 

Po Janševih ocenah "tuji diplomati pri nas težko spregledajo (...) odkrito spogledovanje s totalitarizmom Putinovega tipa, ki se kaže v čaščenju diktatorja, enopartijskega režima in ukinjanju dneva spomina na žrtve tega režima".

Slovenija je vložila kandidaturo za članico VS @UN na izrecno prošnjo amriških in evropskih zaveznikov v EU in @NATO. Ki nudijo slovenski diplomaciji vsestransko pomoč pri zagotavljanju podpore v Generalni skupščini OZN.

Konkurenca Sloveniji je Belorusija. Že leto dni… pic.twitter.com/wi6j1cHjCA

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 22, 2023

"SDS je za rušitev vlade pripravljena tudi škoditi državi"

Medtem ko se na zunanjem ministrstvu ne nameravajo uradno odzivati, je Fajonova Janševo tvitanje ocenila za škodovanje državi s ciljem prihoda na oblast. "SDS je za škodovanje državi in rušitev vlade pripravljena narediti prav vse. Tudi povzročati škodo pri naši skupni kandidaturi za Varnostni svet Združenih narodov," je tvitnila predsednica SD. Poudarila je še, da je Slovenija "odlična država za članico" in da si bo še naprej prizadevala za to, da bo 6. junija Slovenija tudi izvoljena.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve in #predsednicaSD @tfajon v odzivu na manipulacije stranke SDS v zvezi s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. pic.twitter.com/6uGCtPSQu8

— Socialni demokrati (@strankaSD) May 22, 2023

Janša ji je medtem že odgovoril in jo obtožil, da laže – ker da je SDS v resnici ta, ki podpira kandidaturo Slovenije za Varnostni svet. "Itak nam članstva v VS ZN ne bi nihče ponudil, če bi 2021 imeli vašo vlado," je odgovoril Fajonovi in ji navrgel še, naj se spomni, "kaj je lapala" v Evropskem parlamentu "dve leti nazaj".

Fajonova je sicer tedaj kot evropska poslanka ocenjevala, da je podoba Slovenije v Evropski uniji slaba in da je pod drobnogledom evropskih institucij.

Janševa vlada se je namreč spopadala z veliko vprašanji Evropske komisije zaradi pritiskov na svobodo medijev, zlasti s pritiski na (ne)financiranje STA in pritiski na neodvisnost sodstva, vključno z zavlačevanjem imenovanja delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo. Vse več je bilo tudi vprašanj in kritik glede spoštovanja demokratičnih standardov in podpiranja idej iliberalne demokracije, kakršne zagovarjajo na Poljskem in Madžarskem.

V ospredju zanimanja pa je bil s svojimi pogosto spornimi in žaljivimi tviti tudi Janša, ki se ga je prijelo ime "maršal Tvito". Med drugim je še pred razglasitvijo volilnih rezultatov čestital Donaldu Trumpu, za poznejšega zmagovalca Joeja Bidna pa je menil, da bo "najšibkejši predsednik v zgodovini ZDA".

Prepiral se je tudi z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in več evropskimi poslanci, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ga je v Sloveniji javno okrcala, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je na obisku komisije v Sloveniji protestno odklonil skupinsko fotografiranje. Seznam Janševih dejanj, zaradi katerih je bila Slovenija v ospredju evropskega zanimanja, je precej dolg.

Svet ni črno-bel

Za sedež nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov iz vzhodnoevropske skupine Slovenija za zdaj res tekmuje zgolj z Belorusijo, ki glede na sodelovanje z Rusijo pri agresiji na sosednjo Ukrajino realno nima nobenih možnosti. Toda sedeža ne bo dobila tista država, ki bo na glasovanju Generalne skupščine ZN 6. junija dobila več glasov od druge, ampak tista, ki bo zbrala najmanj dve tretjini glasov članic, torej najmanj 129 od skupno 193 glasov.

Zunanja ministrica je v svojih napovedih rezultata zmerno optimistična. Vendar pa je tudi previdna in opozarja pred prehitrim predvidevanjem dogodkov – dokler glasovanje ne bo opravljeno, ne bomo vedeli, kakšna je resnična podpora, ki jo uživa slovenska kandidatura.

Novice Ministrica Tanja Fajon: Ostajam zmerno optimistična

Diplomati opozarjajo, da so razmere v svetu zaradi vojne v Ukrajini in posledično tudi zaradi energetske in prehrambne krize zelo nepredvidljive. Svet ni črno-bel in v primerjavi s poenostavljenim pogledom, ki ga zastopa Janez Janša, ni mogoče kar potegniti enačaja med mednarodno obsodbo ruske agresije in mednarodno podporo Sloveniji. Tako kot tudi ni mogoče narediti sklepa, da če je Rusija v svetu "slaba", so ZDA samodejno "dobre".

Zato tudi ni nujno, da bo "ameriški kandidat" zagotovo izvoljen, saj imajo ZDA zaradi svoje zgodovine in "urejanja sveta" veliko nasprotnikov oziroma je v svetu veliko držav, ki ne bi nikoli podprle ameriškega kandidata. Ključne pri tem so predvsem afriške države, pa tudi južnoameriške, poudarjajo diplomati.

Obe celini sta bili sicer v ospredju kar nekaj obiskov tako zunanje ministrice kot tudi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, predvsem zadnja pa je med komentatorji z desne strani političnega spektra doživela kar nekaj nerazumevanja in tudi posmeha.

Kjer se prepirata dva ...

Težava v vsej zgodbi je sicer, da je pri izbiranju nestalne članice Varnostnega sveta mogoče kandidaturo vložiti tudi v zadnjem trenutku, ko glasovanje že poteka. Lahko se torej zgodi, da ne Slovenija ne Belorusija ne bosta dobili potrebnih 129 glasov. V "normalnem" dvoboju, kakršna je bila (sicer potem neuspešna) tekma Slovenije z Azerbajdžanom leta 2011, je bilo potrebnih 16 krogov glasovanj.

Novice Veleposlanika Slovenije in Belorusije na soočenju v ZN zavračala medsebojne očitke

Tokrat pa se slovenski diplomati bojijo, da bi preveč držav ostalo načrtno neopredeljenih, torej da ne bi želele podpreti ne Slovenije ne Belorusije. V takem primeru bi se lahko zgodil scenarij, ko bi se kot kompromisni kandidat ponudila neka tretja država. Kot mogočega kandidata so že omenjali Srbijo, ki je sicer obsodila rusko agresijo na Ukrajino, a ni pristopila k evropskim sankcijam proti Rusiji.

Tudi na to je opozoril Janša v svojem tvitu in menil, da bi se to lahko zgodilo zato, ker bi takšni državi slovenski zavezniki bolj zaupali: "Skrbijo informacije, da potekajo pogovori o možnem nadomestilu za Slovenijo. Da nas v VS OZN lahko nadomesti celo država, ki ni še niti članica EU, pa ji zavezniki bolj zaupajo kot neokomunistični vladi v Ljubljani. Upamo, da do te katastrofalne blamaže ne pride."

Če bi se to zgodilo, Janša pričakuje "takojšen odstop ne samo Tanje Fajon, ampak celotne vlade". Iz tvita Fajonove je mogoče razbrati mnenje, da si bo nekdanji premier za to aktivno prizadeval, pa četudi bo to pomenilo "katastrofalno blamažo" za državo.

Novice Fajonova: V tem trenutku si ne upam napovedati rezultata