Sreda, 27. 12. 2017, 19.35
6 let, 12 mesecev
Leto 2017 je živ dolgčas v primerjavi s tem, kar nas čaka v 2018
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
Leto 2017 je bilo na področju tehnologije v marsikaterem pogledu prehodno. Opazovali in izkusili smo lahko sicer številne pomembne prelomnice in dosežke, a obenem pri večini tudi dobili občutek, da gre šele za začetek nečesa večjega. Česa, bomo morda izvedeli že v prihajajočem letu. To je nekaj pomembnih tehnoloških tem, o katerih smo govorili letos, zagotovo pa bodo še bolj odmevne v letu 2018.
Internetna zlata mrzlica
V iztekajočem se letu smo lahko spremljali popularizacijo besed bitcoin in kriptovaluta, ki sta postali del besednjaka ne le navdušencev nad tehnologijo, temveč tudi Franca in Micke, ki sta o tem, kako je sosedov Janezek postal milijonar z internetnim denarjem, razpravljala v krčmi.
Cena digitalne valute bitcoin je v letu 2017 zrasla bolj, kot si je kdor koli upal napovedati. Konec novembra je presegla magično mejo 10 tisoč ameriških dolarjev, le nekaj tednov pozneje pa skoraj dosegla še znamko 20 tisoč dolarjev.
Posledica izredne rasti bitcoina, ta se je strmo začel vzpenjati letos poleti, je bila velikanska porast zanimanja ne le za bitcoin, temveč za kriptovalute oziroma digitalne valute na sploh. Precej alternativnim "kovancem" je na račun bitcoina prav tako zrasla cena, saj so številni verjeli, da še niso zamudili vlaka za zaslužek s kriptovalutami, in začeli množično kupovati tudi tiste, ki niso bitcoin.
Številni finančni strokovnjaki so medtem začeli opozarjali, da je bitcoin nevzdržen špekulativni balonček, ki lahko vsak hip poči. Nekateri so napovedali, da se bo to v primeru nadaljnje divje rasti cene, ki se je v zadnjem času sicer malce umirila, zgodilo že v letu 2018. Kaj se bo zgodilo po tem, ne ve nihče, zagotovo pa bo zelo veliko ljudi precej jeznih, ker bodo izgubili svoj denar.
Preberite tudi, kaj vlagateljem v kriptovalute svetuje šesti najbogatejši Slovenec.
Najbolj perspektivna tehnologija zadnjega desetletja
Veriženje podatkovnih blokov oziroma tako imenovani blockchain je izraz, ki ga, zahvaljujoč letošnji popularizaciji bitcoina, razume več ljudi kot kdaj koli, saj gre za tehnologijo, ki je temelj te in drugih digitalnih valut. A blockchain, to je javni zapisnik vsega dogajanja na določenem področju (v primeru bitcoina transakcij valute med uporabniki), ki ga je nemogoče spreminjati za nazaj, ima veliko večji potencial, da bi bil omejen le na področje kriptovalut, se strinjajo strokovnjaki.
Poznavalci področja napovedujejo, da bomo zelo kmalu, morda že prihodnje leto, priča uvedbi tehnologije veriženja podatkovnih blokov v drugih sferah.
Zdravstvo, farmacija, uvoz dobrin iz tujine, industrija politika in volitve, sklepanje pogodb - vse to so področja, kjer ima veriženje podatkovnih blokov veliko uporabno vrednost, saj sta ključni lastnosti tehnologije transparentnost in sledljivost podatkom oziroma preprečevanje manipulacije z že ustvarjenimi podatki.
Preberite vse o tem, kaj blockchain sploh je in zakaj ga je vredno razumeti.
Kiberterorizem
V letu 2017 smo lahko spremljali prvi pravi globalni kibernetski napad. Izsiljevalski virus WannaCry je pustošil po več kot 150 državah in prizadel računalniško infrastrukturo številnih javnih ustanov, med drugim bolnišnic in bank.
Vrstili so se tudi hekerski napadi, ki so močno odmevali po celem svetu. Verjetno najbolj razvpit je bil vdor v ameriško kreditno družbo Equifax, ki so ji hekerji ukradli podatke o več sto milijonih ljudi.
Strokovnjaki za računalniško varnost za leto 2018 napovedujejo, da bodo podjetja močno okrepila svoja prizadevanja za obrambo pred kibernetskimi napadi, v praktično isti sapi pa tudi zelo verjeten pojav še bolj naprednih metod za povzročanje globalnih tehnoloških preplahov.
Izginjajoč pametni telefon
Samsung, LG, Huawei in tudi Apple (na fotografiji Applov iPhone X) so letos predstavili naprave, ki uporabniku v dlan posadijo več zaslona in manj plastike oziroma kovine kot kdaj koli prej.
Trendovski vagon, na katerega so letos skočili skoraj vsi veliki proizvajalci mobilne elektronike, je bilo krčenje robov okrog zaslonov pametnih telefonov.
Trend uporabniku ponuditi vedno manj klasičnega pametnega telefona in vedno več zaslona se bo skoraj zagotovo nadaljeval tudi prihodnje leto. Nekatere znamke so novo oblikovno smernico v sezoni 2017 še spregledale, prav tako je prostora za izboljšave še kar nekaj.
Veliko manevrskega prostora bo, če jo bodo znali razviti, tukaj zagotovo ponudila tudi naslednja velika tehnologija - vdelava čitalnika prstnih odtisov neposredno pod zaslon, s čimer bi nekateri proizvajalci okrog zaslona pridobili še nekaj prostora.
Stroji korakajo k singularnosti
Singularnost ali tehnološka singularnost pomeni trenutek, ko se bo računalniška oziroma umetna inteligenca izenačila s človeško in jo nato tudi prehitela. Kaj se bo zgodilo po tem, ne more napovedati nihče.
Umetna inteligenca je letos zelo napredovala. Sploh prvič v zgodovini je računalniku človeka uspelo premagati v namizni igri Go, ki velja za neizmerno bolj zapleteno kot na primer šah, v katerem je umetna inteligenca ljudi začela premagovati že pred dvajsetimi leti. Pojavili so se tudi prvi pametni telefoni, ki umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč uporabniku pri upravljanju naprave.
V letu 2018 bodo umetno inteligenco in tako imenovano strojno učenje, to je sposobnost računalnikov, da svoje delovanje izboljšujejo z učenjem na preteklih izkušnjah in ob delanju napak, za svojo vzela številna področja, kot so finance, industrija, zdravstvo, turizem, celo umetnost, napovedujejo strokovnjaki.
Obogatena resničnost
AR (kratica za Augmented Reality) oziroma obogatena resničnost je tehnologija, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo kamere na mobilni napravi ali posebnih očal v resničnem okolju vidi virtualne oziroma navidezne elemente. Gre za eno od najbolj perspektivnih tehnologij ta hip, v katero ogromno vlagajo največja podjetja na svetu, med drugim tudi Apple, Microsoft, Google, Facebook.
Sodeč po letošnjem dogajanju, se zdi, da ima obogatena ali nadgrajena resničnost v letu 2018 zelo velik potencial, da prodre v vse družbene pore.
Apple je letos izdal orodje za izdelovanje aplikacij, ki temeljijo na obogateni resničnosti. Zadeva ponuja praktično neomejeno možnosti, uporabnikov pametni telefon lahko na primer spremeni v merilnik dolžin ali pa orodje za učenje parkiranja, na primer.
🔥 BOOM 🔥 And just like that we have #ARKit measurement app number 2 https://t.co/cjfQMpHmx0 → by @laanlabs 🍒 pic.twitter.com/U8QKFjiMXs
— Made With ARKit (@madewithARKit) June 25, 2017
Razvijalec mobilnih iger Niantic bo prihodnje leto medtem izdal naslednika noro priljubljene igre Pokemon Go, v katerem se bodo igralci namesto lovljenja domišljijskih bitij Pokemon v obogateni resničnosti sabljali s čarovniškimi uroki iz knjižne serije Harry Potter.
Preberite več o tem, zakaj obogateni resničnosti pravijo tudi ena najbolj vročih tehnologij ta hip.
Lažne novice: kaj bo sploh še mogoče verjeti?
Čeprav so bile lažne novice bolj velika tema leta 2016 kot 2017, so letošnje leto zelo zaznamovala prizadevanja tehnoloških velikanov, predvsem Facebooka in Googla, za zajezitev poplave lažnih novic na spletu in družbenih omrežjih.
O uspešnosti Facebooka in Googla pri omejevanju lažnih novic je mogoče razglabljati, saj sta bili obe podjetji do zdaj pri tem uspešni le napol, v bližnji prihodnosti pa bosta imeli še veliko težjo nalogo.
Avtorji lažnih novic bodo lahko tudi s pomočjo umetne inteligence potvarjali ne le dejstev, temveč zelo prepričljivo tudi videoposnetke in celo glasove znanih ljudi, na primer politikov. Brez mehanizmov, ki bodo na lažne novice opozarjali bolj učinkovito, morda kmalu ne bomo več vedeli, kaj verjeti in česa ne.
Poglejte, kako je mogoče spremeniti videoposnetek govora znanega politika, da njegova usta na videz izgovarjajo druge besede:
Mobilni internet prihodnosti
Južna Koreja namerava že čez mesec in pol med zimskimi olimpijskimi igrami v Pjeongčangu vzpostaviti prvo mobilno omrežje 5. generacije oziroma tako imenovano omrežje 5G. V prihodnjih mesecih naj bi pilotna komercialna omrežja 5G začeli vzpostavljati tudi drugje po svetu. San Marino bo do konca leta 2018 postal prva država v Evropi, ki bo v celoti pokrita s signalom 5G.
5G v nasprotju s trenutno aktualnim omrežjem 4G sicer prinaša višje hitrosti mobilnega interneta, a to ni njegova glavna prednost: poglavitni lastnosti 5G sta nizek dostopni čas in zmogljivost. Prva lastnost pomeni skrajšan čas komunikacije, kar bo še posebej pomembno pri uvajanju samovoznih avtomobilov, ki bodo ves čas komunicirali med sabo, druga pa, da bo do mobilnega interneta s tehnologijo 5G pri zelo visoki hitrosti in od kjer koli, tudi med potovanjem na superhitrem vlaku, hkrati lahko dostopalo do tisočkrat več naprav kot danes.
Pri razvoju omrežij 5G s pilotnimi projekti aktivno sodeluje tudi Slovenija. Pri nas bodo prva omrežja 5G po napovedih Telekoma Slovenije zaživela do leta 2020.
Preberite tudi:
TOP 10: Najboljši pametni telefoni v letu 2017
