Ponedeljek, 11. 12. 2017, 4.13
6 let, 4 mesece
Intervju: Eduard Escalona, koordinator evropskega razvojnega projekta Charisma
Z omrežji 5G bomo delali stvari, ki si jih uporabniki danes morda sploh še ne morejo predstavljati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
2
Vodja evropskega razvojnega in raziskovalnega projekta Charisma je poudaril, da ima lahko Slovenija v razvojnih projektih prav zaradi svoje velikosti pomembne prednosti v primerjavi z velikimi državami.
Danes, ko so nam storitve mobilnih omrežij četrte generacije že povsem samoumevne, največkrat niti ne pomislimo, koliko znanja in razvoja je bilo vloženega za to, kar imamo danes.
5G je izjemnega pomena za Evropo
A tehnološki napredek je vedno hitrejši, v ozadju pa že teče intenziven razvoj mobilnih omrežij pete generacije. Kako pomemben je ta za Evropo, ponazarja tudi predanost Evropske komisije, ki to razvojno pot opredeljuje kot strateško in jo tudi finančno izdatno podpira.
"Predvsem želimo ustvariti arhitekturo mobilnih omrežij, ki bi bila bolj prilagodljiva zahtevam in pričakovanjem različnih vrst uporabnikov."
Eden od tovrstnih evropskih razvojnih projektov je Charisma, pri katerem sodeluje tudi Telekom Slovenije. Koordinator tega projekta je Eduard Escalona iz barcelonske raziskovalne ustanove I2Cat, kjer omrežja raziskujejo že dolga leta. Kot nam je povedal, ko se je pred kratkim v Ljubljani udeležil sestanka sodelujočih v projektu Charisma, zdaj v njegovi matični ustanovi raziskujejo predvsem, kako bi ta omrežja lahko programirali.
Kako bi opisali projekt Charisma v treh stavkih?
Charisma je eden od projektov z namenom razvoja mobilnih omrežij pete generacije (5G), ki ga financira Evropska komisija. Evropa podpira veliko vsebinsko različnih projektov z istim ciljem, Charisma pa se usmerja na dostopovna omrežja. Predvsem želimo ustvariti arhitekturo, pri kateri bo inteligenca omrežnega upravljanja distribuirana, ne centralizirana, kot je danes. Takšna arhitektura bi bila bolj prilagodljiva zahtevam in pričakovanjem različnih vrst uporabnikov.
" Zelo pomembno je, da imamo v projektu telekomunikacijskega operaterja, ker bodo na koncu prav oni tisti, ki bodo ta omrežja implementirali, uporabljali ta orodja in zagotavljali storitve svojim uporabnikom."
Kdo sodeluje v tem projektu?
Imamo 12 partnerjev, od znanstvenih ustanov in operaterjev do majhnih in srednjih podjetij in proizvajalcev telekomunikacijske infrastrukture. Prepričan sem, da smo s tem dosegli visoko reprezentativnost.
Kaj pričakujete, da bo največji dosežek projekta Charisma?
Projekt Charisma ni samostojen projekt, temveč je projekt, ki pripomore k ekosistemu 5G. Ne bo samo enega rezultata, ki ga želimo promovirati, temveč smo del vseh evropskih prizadevanj. Arhitektura, ki sem jo že omenil, bo zagotovo naš pomemben prispevek. Platforma, ki bo upravljala vse naprave v omrežju in bo v primerjavi z današnjimi dinamična in prožna. To nam bo omogočilo učinkovito upravljanje omrežij v najkrajšem mogočem času.
"Projekt Charisma ni samostojen projekt, temveč je projekt, ki pripomore k ekosistemu 5G. Ne bo samo enega rezultata, ki ga želimo promovirati, temveč smo del evropskih prizadevanj."
Kakšna je vloga Telekoma Slovenije v projektu Charisma?
Telekom Slovenije je eden od sodelujočih telekomunikacijskih operaterjev. Zelo pomembno je, da imamo v projektu telekomunikacijskega operaterja, ker bodo na koncu prav oni tisti, ki bodo ta omrežja uvedli, uporabljali ta orodja in zagotavljali storitve svojim uporabnikom. Velikost države, kot je Slovenija, in operaterja, kot je Telekom Slovenije, je velika prednost za takšne projekte, ker so koordinacija, vzpostavitev pilotskih postavitev in druga opravila veliko lažji kot pri velikih operaterjih v velikih državah.
Kako bomo uporabniki začutili prednosti dosežkov projekta Charisma?
Naše delo morda nima neposrednega učinka na uporabnika, a bo pripomoglo k boljšim omrežjem 5G, kar bodo uporabniki še kako občutili. Predvsem pri večpredstavnih storitvah, kjer manjše zakasnitve in večja prepustnost niso zgolj dobrota, temveč zahteva. Ne gre samo za pretok videa vedno višje kakovosti, temveč kar za nove in medijsko zahtevne oblike interakcije uporabnika z njihovimi mobilnimi napravami.
Kdo si bo lahko privoščil, da ne bi bil povezan v mobilna omrežja pete generacije? – intervju s tehničnim vodjo projekta Charisma Michaelom Parkerjem
"Velikost države, kot je Slovenija, in operaterja, kot je Telekom Slovenije, je velika prednost za takšne projekte, ker so koordinacija, vzpostavitev pilotskih postavitev in druga opravila veliko lažji kot pri velikih operaterjih v velikih državah."
Bi lahko rekli, da vašega dela ne bodo neposredno začutili, če bo opravljeno dobro, in da ga bodo zaznali, če ne bo dobro?
Natanko tako. Popolna in brezšivna integracija je vedno dokaz dobro opravljenega dela.
Prej kot slej se pri razvoju in poslovanju pojavi tudi vprašanje denarja …
V projektu Charisma raziskujemo tudi ekonomske vidike vzpostavitve takšne infrastrukture. Iščemo rešitve, ki bodo dobre za vse. Podobno je v vseh sektorjih, kjer se odvija digitalizacija. Gre za nove tehnologije in nova znanja, zato bo usposabljanja za ta nova omrežja nujno nadgraditi. Primerna izobrazba in usposabljanje sta na sploh zelo pomembna.
"Vsakič, ko pride velika nova tehnologija, ki je uporabniki morda niti niso pričakovali, se s tem temeljito spremeni njihovo življenje."
Ali je to edina prilagoditev, ki bo nujna?
Kot vedno se poskušamo prilagoditi uporabnikom, ki si vedno želijo največ, kar lahko dobijo. Toda pri mobilnih omrežjih pete generacije ne gre zgolj za več pasovne širine in višje hitrosti mobilnega podatkovnega prenosa, temveč za popolnoma nov ekosistem.
Takšen, v katerem bodo uporabniki imeli storitve in možnosti, ki si jih danes morda ne znajo niti predstavljati, takšne, ki jih zato morda niti ne znajo zahtevati. Poglejte samo samovozeča vozila – prave rešitve šele prihajajo, čeprav uporabniki tega izrecno niso zahtevali.
To so torej prilagoditve k boljšemu?
Te prilagoditve bodo zagotovo prodorne in bodo korenito posegale v naša življenja. Vsakič, ko pride velika nova tehnologija, ki je uporabniki morda niti niso pričakovali, se s tem temeljito spremeni njihovo življenje.
Poglejte mobilne telefone: pred nekaj desetletji jih nismo zahtevali, najbrž jih nismo niti pričakovali, a danes si življenja brez njih ne moremo več predstavljati.
"Poglejte mobilne telefone: pred nekaj desetletji jih nismo zahtevali, najbrž jih nismo niti pričakovali, a danes si življenja brez njih ne moremo več predstavljati."
Kdaj lahko vse to pričakujemo?
Po svoje težko rečemo, a evropski načrti predvidevajo, da bo vse delovalo do leta 2020. Morda se sliši neuresničljivo, a nas neizprosna konkurenca iz ZDA in Azije preganja, da pri tem vztrajamo. Izziv je velik, a vsekakor verjamem, da bo vse to v treh ali štirih letih že del običajne ponudbe telekomunikacijskih operaterjev.
2