Spotkast
Petek, 19. 12. 2025, 8.39
5 minut
Ko pomoč pride pravočasno: zakaj je e-oskrba ena najpomembnejših novosti za varno bivanje doma
Večina ljudi si želi starati doma – v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo svoje navade, spomine in občutek varnosti. A prav pri starejših, kroničnih bolnikih in invalidih se pogosto pojavi ključno vprašanje: kaj se zgodi, če se doma kaj zaplete – če padejo, jim postane slabo ali ne morejo poklicati pomoči?
Odgovor na to vprašanje ponuja e-oskrba, storitev, ki je od julija 2025 tudi uradno del sistema dolgotrajne oskrbe in je za upravičence brezplačna. O tem, kako deluje v praksi, komu je namenjena in zakaj lahko dobesedno rešuje življenja, je v podcastu z Evo Cimbola spregovoril mag. Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in E-zdravja na Telekomu Slovenije, ki je nacionalni izvajalec e-oskrbe.
Kaj sploh je e-oskrba?
E-oskrba je 24-urna storitev, ki uporabnika v domačem okolju povezuje z asistenčnim centrom z zdravstvenim osebjem – vse dni v letu, brez prekinitev. Ko uporabnik potrebuje pomoč, ni nikoli prepuščen sam sebi, temveč se s pritiskom na gumb ali samodejno poveže s centrom, kjer takoj presodijo, kakšna pomoč je potrebna.
"E-oskrba je storitev, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu, in uporabnika povezuje z asistenčnim centrom z zdravstvenim osebjem," pojasni Pustatičnik.
Storitev je namenjena starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom, ki živijo sami ali so del dneva sami in bi v primeru nezgode lahko predolgo čakali na pomoč. "E-oskrba ni pomembna samo za uporabnike, ampak tudi za njihove svojce. Ti vedo, da v primeru težav njihov bližnji ne bo čakal ure ali celo dneve na pomoč, ampak bo ta organizirana takoj," poudarja mag. Peter Pustatičnik.
Kako deluje v praksi?
Ko se uporabnik vključi v e-oskrbo, mu tehnik na domu namesti varovalni telefon z vgrajenim mikrofonom, zvočnikom, tipko za pomoč in SIM-kartico. Poleg tega prejme tudi vodotesni obesek z detektorjem padca, ki ga lahko nosi ves čas – tudi ponoči.
Če uporabnik potrebuje pomoč, pritisne na gumb in vzpostavi stik z asistenčnim centrom. Če gre za manjši zaplet, center obvesti svojce ali sosede. Če je stanje resno, takoj organizirajo nujno medicinsko pomoč in ostanejo v stiku z uporabnikom do prihoda pomoči.
"Asistenčni center ni zgolj klicni center – zdravstveno osebje je ves čas v stiku z uporabnikom in ostane z njim povezan do prihoda pomoči," pove Pustatičnik.
Ključno pa je, da sistem deluje tudi v primeru, ko uporabnik ne more pritisniti gumba. "Če se uporabnik ne odziva, to pomeni, da gre za nujen alarm. Bolje je, da kdaj pride pomoč po nepotrebnem, kot pa da ne pride takrat, ko bi bilo to nujno," poudarja sogovornik. Detektor padca namreč samodejno zazna padec in sproži klic v asistenčni center – tudi če je oseba nezavestna.
Zakaj je e-oskrba tako pomembna?
Statistika je zgovorna. V Sloveniji je umrljivost starejših zaradi padcev 2,5-krat višja kot v povprečju Evropske unije. Eden glavnih razlogov je prav to, da ljudje po padcu predolgo čakajo na pomoč. "Veliko starejših po padcu čaka predolgo – včasih ure, včasih celo dneve. Prav ta čas čakanja je pogosto ključen dejavnik, ki vodi v zaplete ali celo v najhujše posledice," opozarja sogovornik.
"E-oskrba odpravi ta čas čakanja. Takoj, ko nekdo potrebuje pomoč, asistenčni center ve za to in se pomoč organizira. S tem se preprečijo številni zapleti, hospitalizacije in tudi nepotrebne smrti," prednosti e-oskrbe predstavi Pustatičnik.
Uporabniki pogosto povedo, da se po vključitvi v e-oskrbo počutijo varnejše, bolj samozavestne in samostojne. Upajo si več gibati po stanovanju, niso več ves čas ob telefonu – in mnogim je storitev, kot pravijo sami, dobesedno rešila življenje.
Zanesljivost in minimalni tehnični pogoji
Ker gre za varovanje življenj, mora biti oprema certificirana, preprosta za uporabo in stalno delujoča. Varovalni telefon ima vgrajen akumulator, ki ob izpadu elektrike deluje najmanj 12 ur – v praksi pogosto še dlje.
"E-oskrba je delovala tudi ob poplavah in izpadih elektrike. V vseh primerih, ko so uporabniki potrebovali pomoč, je bila ta tudi zagotovljena," izpostavlja Pustatičnik.
Pomembno je tudi, da za delovanje ni potreben internet ali fiksna telefonska linija. Potrebna je le električna vtičnica. Telekom Slovenije zagotavlja približno 99-odstotno pokritost s signalom, v okoljih s slabšim signalom pa so na voljo dodatne rešitve z antenami.
Več kot le gumb za pomoč
E-oskrba omogoča tudi nadgradnje. Na varovalni telefon je mogoče priključiti dodatne senzorje, kot so detektor dima, ogljikovega monoksida, izliva vode ali gibanja. Ti dodatki so trenutno samoplačniški, a pomembno povečajo varnost bivanja.
Posebej pomembna pa je možnost spremljanja vitalnih funkcij na daljavo, kar se je izkazalo kot izjemno učinkovito že v času epidemije covida-19.
"Zdravniki lahko na daljavo spremljajo krvni tlak, saturacijo kisika, pulz ali raven sladkorja v krvi, kar je še posebej pomembno pri kroničnih bolnikih," pojasnjuje Pustatičnik.
Takšna obravnava je bila v času epidemije bistveno cenejša od bolnišničnega zdravljenja in hkrati varnejša, saj je preprečevala dodatne stike in razbremenjevala zdravstveni sistem. "Rešitve za zdravje in oskrbo na daljavo imajo ogromen potencial – tako za kakovost življenja uporabnikov kot za razbremenitev zdravstvenega sistema," poudarja Pustatičnik.
Dokazani učinki v praksi
Rezultati nacionalnega projekta e-oskrbe so zelo jasni. V dobrih dveh letih je približno 5.200 uporabnikov sprožilo okoli 60 tisoč alarmov. Več kot 98 odstotkov uporabnikov je povedalo, da se doma počutijo varnejše, več kot 96 odstotkov storitev ocenjuje kot zelo koristno, več kot 99 odstotkov pa jih je bilo zadovoljnih z organizacijo pomoči.*
"To pomeni, da smo okoli 60 tisočkrat preverjali, ali oseba potrebuje pomoč oziroma kakšno je njeno stanje. Rezultati jasno kažejo, da se uporabniki z e-oskrbo doma počutijo bistveno bolj varne in da je pomoč organizirana hitro in učinkovito," poudarja Pustatičnik.
Zgovoren je tudi podatek, da je 10 odstotkov uporabnikov povedalo, da brez e-oskrbe ne bi več upali živeti doma in bi morali v institucionalno varstvo. "To so ljudje, ki si želijo ostati doma, a le ob pogoju, da vedo, da v primeru težav ne bodo prepuščeni samemu sebi," dodaja.
"Nikoli ne veš, kdaj boš potreboval pomoč. Vedno je lahko prvič – in takrat je ključno, da nisi sam," sklene mag. Peter Pustatičnik.
Kdo je upravičen do brezplačne e-oskrbe?
Od julija 2025 je e-oskrba vključena med pravice iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da je za upravičence brezplačna, stroške pa krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Do brezplačne e-oskrbe so upravičeni posamezniki, ki pridobijo odločbo centra za socialno delo (CSD) o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na domu. Postopki se razlikujejo glede na starost in status uporabnika:
- osebe, starejše od 80 let, ki živijo doma, lahko pravico uveljavljajo po poenostavljenem postopku, brez dodatnega ocenjevanja,
- mlajši od 80 let, med katere sodijo invalidi, kronični bolniki in druge ranljive skupine, gredo skozi redni postopek ocenjevanja potreb,
- obstoječi uporabniki nacionalnega projekta e-oskrbe imajo zagotovljeno koriščenje storitve do 31. decembra 2026, ob pogoju, da Telekomu Slovenije vrnejo podpisano naročniško pogodbo in nato uredijo pravico tudi v okviru dolgotrajne oskrbe.
Pomembno je poudariti, da pravica začne veljati šele takrat, ko uporabnik odločbo dejansko posreduje izvajalcu e-oskrbe, saj sama odločba brez priklopa storitve še ne pomeni zaščite v praksi.
Kaj pa tisti, ki do brezplačne e-oskrbe niso upravičeni?
Tudi posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev za brezplačno e-oskrbo, niso brez možnosti. Na voljo je samoplačniška storitev e-oskrbe, ki vključuje opremo, 24-urno podporo asistenčnega centra in organizacijo pomoči.
Poleg tega številne slovenske občine (več kot 40) svojim občanom omogočajo delne ali celo 100-odstotne subvencije, zato se je smiselno pozanimati tudi na občini stalnega prebivališča.
Kam po informacije in pomoč?
Telekom Slovenije je vzpostavil novo informacijsko točko E-oskrbe na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer lahko obiskovalci storitev osebno preizkusijo. Zainteresirani uporabniki in njihovi svojci lahko informacije in pomoč pri postopkih dobijo tudi:
- na brezplačni telefonski številki 080 12 13, (vsak delovnik med 8. in 16. uro)
- prek e-pošte eoskrba@telekom.si,
- v prodajnih mestih Telekoma Slovenije, kjer nudijo svetovanje in preizkus storitve E-oskrba,
- pri prostovoljcih Zveze društev upokojencev Slovenije,
- ter prek vladnega klicnega centra 114.
E-oskrba ni le tehnološka rešitev. Je sistem, ki vrača občutek varnosti – uporabnikom in njihovim svojcem. In pogosto pomeni razliko med tem, ali pomoč pride pravočasno ali prepozno.
* Vir: Doktor 24 d.o.o., raziskava Zadovoljstvo uporabnikov z uporabo E-oskrbe, n=250; 7. - 18. aprila 2025; raziskava izvedena v okviru nacionalnega projekta “E-oskrba na daljavo” Ministrstva za solidarno prihodnost.
