Kdo si bo lahko privoščil, da ne bi bil povezan v mobilna omrežja pete generacije?

Za okrajšavo Charisma se skriva zelo tehnološki naziv (Converged Heterogeneous Advanced 5G Cloud-RAN Architecture for Intelligent and Secure Media Access), ki za nas uporabnike pomeni predvsem boljšo uporabniško izkušnjo pri obstoječih večpredstavnih storitvah, a tudi takšnih, ki so šele v povojih ali si jih še ne moremo predstavljati.

Na vprašanja o projektu, pa tudi o tem, kakšne spremembe (in kdaj) nam bodo prinesli izsledki tega projekta in mobilna omrežja pete generacije, ki so jedro tega razvoja, je za Siol.net odgovarjal Michael Parker, tehnični vodja projekta Charisma, ki predstavlja tudi univerzo Essex iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Kaj je projekt Charisma, kaj so njegovi cilji?

Projekt Charisma je del prizadevanja Evropske unije za krepitev vizije hitrega širokopasovnega dostopa za vsakogar.

"V projektu Charisma si prizadevamo, da bi bila uporabniška izkušnja storitev širokopasovnega dostopa enako kakovostna in prijetna ne le doma, temveč tudi v avtu, na avtobusu ali vlaku, v mestu, pravzaprav kjerkoli." Foto: Bojan Puhek

Kako bi to pojasnili šestletnemu otroku?

Moja otroka sta stara devet in 12 let. Odločno preveč časa preživita ob internetu, predvsem na kanalu YouTube in ob igranju videoiger. Mi si prizadevamo za izboljšanje uporabniške izkušnje pri teh in vseh drugih aplikacijah, ki zahtevajo visoke hitrosti prenosa in čim nižjo zakasnitev (latenco). Moja otroka to počneta predvsem doma, saj sta do neke mere tako tudi omejena, a si v projektu Charisma prizadevamo, da bi bila enako kakovostna in prijetna izkušnja tudi, ko sta v avtu, na avtobusu, na vlaku, v mestu, pravzaprav kjerkoli.

Katere aplikacije so najzahtevnejše glede nadgrajene uporabniške izkušnje, čim večje hitrosti prenosa in čim manjše zakasnitve?

V projektu Charisma obravnavamo več takih primerov. Že predvajanje videovsebin, torej pretočni video, spada v ta okvir. Ločljivosti se vedno bolj večajo, 4K in 8K zahtevata vedno več pasovne širine. Zelo velike količine podatkov zahtevata tudi navidezna (virtualna) resničnost (VR) in nadgrajena resničnost (AR).

"Ločljivosti se vedno bolj večajo, 4K in 8K zahtevata vedno več pasovne širine. Zelo velike količine podatkov zahtevata tudi navidezna (virtualna) resničnost (VR) in nadgrajena resničnost (AR)." Foto: Bojan Puhek

Eden od vznemirljivih primerov rabe v prihodnosti, kjer sta visoka hitrost in čim manjša zakasnitev izjemnega pomena, so samovozeči avtomobili in druga avtonomna vozila. To je še toliko pomembneje pri zagotavljanju varnosti v teh vozilih. Hitrost je pomembna tudi pri zagotavljanju varnosti in nedotakljivosti podatkov, zlasti med prenosom teh podatkov, ter pri preprečevanju raznih napadov, ki lahko prizadenejo delovanje omrežij. Podatki so vedno pomembnejši v našem življenju, pa tudi vedno več jih je, zato bo družba vedno bolj odvisna od omrežij 5G, ki morajo zato biti toliko bolj zanesljiva in varna.

Kakšne hitrosti in kakšno učinkovitost lahko pričakujemo v peti generaciji mobilnih omrežij?

Tehnologija 5G že v konceptu predvideva hitrosti do enega gigabita v sekundi za gospodinjstva in celo deset gigabitov v sekundi za majhna podjetja. Tudi zakasnitev je zelo pomembna, uporabniki pričakujejo predvajanje vsebin v živo brez zatikanja in motenj, in to v najboljši mogoči ločljivosti. Zato si v projektu Charisma močno prizadevamo za zmanjševanje zakasnitve, ki bo po specifikacijah tehnologije 5G med eno milisekundo in desetimi milisekundami.

"Podatki so vedno pomembnejši v našem življenju, pa tudi vedno več jih je, zato bo družba vedno bolj odvisna od omrežij 5G, ki morajo zato biti toliko bolj zanesljiva in varna." Foto: Bojan Puhek

Tehnologija je draga, operaterji bodo želeli povrniti svoje naložbe – ali bomo uporabniki to želeli plačati glede na to, da so mobilne komunikacije pravzaprav vedno cenejše?

To je večno in veliko vprašanje. V projektu Charisma med drugim delamo tudi ekonomsko študijo glede cen in mogočih poslovnih modelov, ki upošteva stroške uvedbe pripadajočih novih tehnologij in upravljanja omrežij. Študija sicer temelji na mnogo predpostavkah, a skušamo doseči več razumevanja tudi o tej temi. Na vprašanje, ali si bodo to uporabniki lahko privoščili, odgovarjam z vprašanjem: ali si bodo lahko privoščili, da niso del tega?

Veliko sredstev se namenja v omrežja 5G, ker je jasno, da bo družba zelo odvisna od storitev, ki jih bodo ta omrežja omogočala. Kdo bi si danes lahko privoščil življenje brez interneta? Kot raziskovalec sicer ne zaslužim veliko, a tako zasebno kot poklicno veliko časa preživim na internetu in bom pripravljen plačati za več pasovne širine. Če nisem priključen v internet, se počutim zelo neudobno, kot če bi mi doma odklopili vodo ali elektriko.

"Ni dvoma, da bo 5G realnost tudi drugod že v prihodnjih letih. Živimo v globalnem okolju, Japonska, Južna Koreja, Kitajska in Amerika postavljajo ritem, Evropa pa mora tesno slediti." Foto: Bojan Puhek

Kdaj lahko pričakujemo rezultate vašega dela v praksi, na naših napravah, v naših žepih?

Evropska komisija ima ambiciozne načrte in je postavila zahtevne cilje. Standarde bi morali imeti že v letu 2018 ali 2019. Naslednje olimpijske igre so leta 2020 in japonska vlada zahteva, da bodo takrat končnim uporabnikom že komercialno dostopna omrežja 5G in v njih pripadajoče storitve. Ni dvoma, da bo 5G realnost tudi drugod že v prihodnjih letih. Živimo v globalnem okolju, Japonska, Južna Koreja, Kitajska in Amerika postavljajo ritem, Evropa pa mora tesno slediti.

Pred leti, še recimo pri nastajanju omrežij tretje generacije, je Evropa narekovala ritem razvoja mobilnih telekomunikacij, drugi pa so sledili. Zakaj je zdaj Evropa sledilka?

Kdor ima moč, to je geopolitično vprašanje. Kje je bila Kitajska pred 15 leti, danes pa je povsod. V tem obdobju se je Kitajska uveljavila, mi pa smo v tem obdobju spoznali spoštovanja vredne dosežke iz Kitajske in Južne Koreje. Konkurenca se stopnjuje in Evropa mora temu slediti, zato je Evropska komisija sprejela te strateške odločitve in temu namenila znatna sredstva. Denar nastaja pri uporabnih aplikacijah in ne pri tehnologiji na visoki znanstveni ravni.

"Družba se je vedno srečevala z novimi tehnologijami in prevladovanjem tveganj, ki jih ob nespornih prednostih te prinašajo. Pomembno je, da prevladajo prednosti." Foto: Bojan Puhek

Ta razvoj bo nedvomno spremenil našo družbo in tudi način komuniciranja. Že zdaj ogromno časa preživimo pred zasloni in najbrž premalo v neposrednih stikih, ali bo to razmerje potem še neugodnejše?

Takšna vprašanja se pojavljajo vedno, zlasti ob uvedbi večjih novosti. Nekateri so pred 200 leti napovedovali, da bo pojav leposlovnih knjig ogrozil človeštvo, potem je prišel radio in so ga spet nekateri videli kot grožnjo, ki bo ljudem jemala čas, nato so ob pojavu televizije menili, da bo to uničilo otroke, ker preveč časa preživljajo pred zasloni …

Seveda je to dilemo treba pravilno nasloviti. Kot družba želimo otroke pravilno izobraziti, jim zagotoviti najboljšo in popolno izobrazbo ter jim omogočiti, da svoje potenciale izkoristijo do maksimuma in imajo uspešna življenja.

To je lažje reči kot storiti …

Življenje nikoli ni preprosto. Vedno so vprašanja, ki jih moramo rešiti. Nočem, da bi pomislili, da sem popolnoma sproščen glede tega. To je vprašanje in je vedno bilo. Da, tudi mene skrbi, da sta moja otroka preveč pred zaslonom. Bila bi še več, če ju ne bi omejevali, a vendarle hodijo v šolo in prepričan sem, da se bodo razvili v normalna družabna bitja, ki jim bo družba drugih ljudi ljubša kot družba zaslona.

Družba se je vedno srečevala z novimi tehnologijami in prevladovanjem tveganj, ki jih ob nespornih prednostih te prinašajo. Pomembno je, da prevladajo prednosti.