nesreča
Nedelja, 31. 8. 2025, 11.54
5 ur, 33 minut
Katastrofa na Črnem morju: Moskva je dva dni prikrivala, kaj se je zgodilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,11
Potniška ladja Admiral Nakhimov. Fotografija je nastala 31. avgusta 1986, in sicer le nekaj ur pred usodno plovbo.
Na današnji dan leta 1986 se je na Črnem morju zgodila ena najbolj smrtonosnih pomorskih nesreč v zgodovini. Potniška ladja Admiral Nakhimov je 31. avgusta 1986 v večernih urah v bližini pristaniškega mesta Novorusisk ob črnomorski obali današnje Rusije, takratne Sovjetske zveze, trčila s tovorno ladjo Pjotr Vasev. Admiral Nakhimov je potonil le sedem minut po trčenju, umrlo pa je kar 423 od 1.234 ljudi na krovu. Sovjetski mediji o dogodku niso poročali dva dni, preživelim brodolomcem pa so oblasti zabičale, da svojcem ne smejo povedati, kaj se jim je v resnici zgodilo.
Potniška ladja Admiral Nakhimov je sprva nosila ime SS Berlin, saj je bila od prvega stika z morsko gladino leta 1925 v uporabi v takratni nemški Weimarski republiki. Med drugo svetovno vojno je delovala kot bolnišnična ladja pod okriljem nemške mornarice.
Po koncu druge svetovne vojne je ladja, ki je bila od konca januarja 1945 po srečanju z več minami neuporabna, v sklopu reparacij pripadla Sovjetski zvezi, ki jo je popravila, preimenovala v Admiral Nakhimov in jo leta 1957 ponovno kot potniško ladjo v upravljanje dodelila Črnomorski ladijski družbi, ki je imela sedež v Mariupolu v današnji Ukrajini.
Usodni 31. avgust 1986
31. avgusta 1986 ob 22. uri je ladja Admiral Nakhimov iz sovjetskega, danes ruskega, črnomorskega pristaniščnega mesta Novorusisk odrinila na rutinsko plovbo proti Sočiju. Na krovu je bilo kar 1.234 ljudi – 888 potnikov in 346 članov posadke – kar je bilo precej več od običajnega števila, ki se je v povprečju gibalo okrog tisoč potnikov in članov posadke.
Pristaniško mesto Novorusisk danes
Po le nekaj minutah od izplutja iz pristanišča v Novorusisku je Vadim Markov, kapitan Admirala Nakhimova, opazil, da se naravnost proti njim premika Pjotr Vasov, sovjetska ladja za prevoz razsutega tovora, ki je prevažala žito iz Kanade.
Markov je po radijski zvezi poklical Viktorja Tkačenka, kapitana tovorne ladje Pjotr Vasov, ki mu je zagotovil, da bo storil vse potrebno, da ladji ne bosta trčili. Vasov je bil z odgovorom zadovoljen in situacije ni več podrobno spremljal, a Tkačenko ni storil ničesar, kar je obljubljal – svoje ladje ni upočasnil, prav tako ni spreminjal smeri. Dve minuti pred katastrofo sta oba kapitala poskusila preprečiti najhujše, a jima ni uspelo.
Potniška ladja Admiral Nakhimov v pristanišču v Jalti dan pred tragično nesrečo, ki je vzela več kot 400 življenj.
Ob 23.12 sta ladji silovito trčili. Premec plovila Pjotr Vasov se je zaril v trup potniške ladje in vanj izvrtal ogromno luknjo s površino kar 84 kvadratnih metrov, skozi katero je začela vdirati voda. Ladja Admiral Nakhimov se je takoj tudi dramatično nagnila, zaradi česar spust večine rešilnih čolnov ni bil mogoč.
Električna napeljava je v ključnih trenutkih odpovedala, zaradi česar se sistemi za preprečevanje vdora vode v kritične predele ladje niso aktivirali. Po kasnejših ugotovitvah preiskovalcev nesreče sicer ne bi bili bistveno učinkoviti.
Zaliv Tsemes, kjer sta trčili sovjetski ladji.
Ladja Admiral Nakhimov je s krmo naprej potonila vsega sedem minut po trku s tovorno ladjo. Reševalna akcija je stekla v desetih minutah, na kraj nesreče je takoj prihitelo več kot 60 plovil in kar 20 helikopterjev. Iz vode jim je uspelo izvleči 836 ljudi. Nekateri so bili zaradi nafte, ki je iztekala iz potopljene ladje, tako spolzki, da se niso mogli oprijeti reševalcev.
Po kasnejših navedbah sovjetskih oblasti je v nesreči ladij Admiral Nakhimov in Pjotr Vasov umrlo 423 od 1.234 ljudi na krovu potniške ladje, večina žrtev je bila Ukrajincev.
Med umrlimi je bilo tudi več deset potnikov in članov posadke, ki jih je reševalcem sicer uspelo izvleči iz vode, a so med potopom ladje utrpeli prehude poškodbe in umrli več dni ali tednov pozneje (sovjetski mediji so sprva poročali o 398 smrtih). Med kasnejšim iskanjem trupel utopljencev sta umrla tudi dva potapljača.
Pristanišče v Novororusisku, od koder so se na reševalno akcijo podale številne ladje.
"Sem živ in zdrav v Novorusisku"
Podobno kot ob nesreči v jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila nekaj mesecev prej, so oblasti v Moskvi tudi v primeru nesreče na Črnem morju svetovni javnosti najprej prikrivale, kaj se je v resnici zgodilo.
Preživelim potnikom in članom posadke so ob rešitvi namreč zabičali, da nikomur ne smejo povedati, kaj se jim je zgodilo. Svojcem so lahko poslali le telegram z besedami: "Sem živ in zdrav v Novorusisku."
Sovjetski mediji so o nesreči prvič poročali šele pozno 2. septembra oziroma okrog 48 ur po nesreči. Zahodni mediji pa so o dogodku svoje bralce in gledalce obvestili šele tretji dan po tragediji.
Kapitana obeh ladij obsojena na 15 let zapora
Komisija, ki so jo sovjetske oblasti v Moskvi imenovale za preiskavo nesreče na Črnem morju, je ugotovila, da sta enako težo odgovornosti za dogodek nosila kapitana obeh ladij.
Vadim Markov, kapitan plovila Admiral Nakhimov, in Viktor Tkačenko, kapitan tovorne ladje Pjotr Vasov, sta bila leta 1987 obsojena vsak na 15-letno zaporno kazen. Iz zapora sta bila predčasno izpuščena leta 1992.
