Naj planinska koča
Gremo v hribe
Petek, 19. 6. 2026, 17.00
4 dni, 5 ur
Nasvet za izlet v hribe (136.)
Na praznični dan vse poti vodijo na ponos Koroške, Uršljo goro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
Tik pod vrhom Uršlje gore je planinski dom, kjer bo na praznik 25. junija velika hribovska zabava.
V prihajajočih dneh bo še nekaj več priložnosti za izlet v hribe, ne le ob koncu tedna, tudi v četrtek, 25. junija. Na praznični dan bo zagotovo največ planincev krenilo na Uršljo goro. Po dolenjski Mali gori in primorskem Nanosu bo namreč Urška, ponos Koroške, gostila tretjo letošnje druženje v sklopu gibanja Laško Gremo v hribe. Za vzpon nanjo priporočamo dve poti, krajšo od koče na Naravskih ledinah in daljšo iz doline od Ivarčkega jezera.
Nadaljuje se 17. sezona gibanja Laško Gremo v hribe, ki povezuje ljubitelje narave, hribov in slovenske glasbe. Dom na Uršlji gori (1.680 m) bo v četrtek, 25. junija, med 9.30 in 14.00 gostil enega od postankov akcije Laško Gremo v hribe. Tudi letos velja preprosto pravilo: avtomobili ostanejo v dolini, v hribe pa se gre peš. Glasbeni gostje na Uršlji gori bodo: Nika Zorjan, Miran Rudan, Vedri muzikantje.
Ko pridemo iz strnjenega gozda, se nam odpre pogled proti vrhu s cerkvijo in oddajnikom.
Kordeževa glava, najvišji vrh Pece, je z 2.125 metri najvišja gora na Koroškem. Eden od simbolov te slovenske pokrajine. Še precej bolj med koroškimi planinci priljubljena je dobrih 400 metrov nižja Uršlja gora (1.699 metrov). Na tem razglednem vrhu med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem stoji več kot 400 let stara cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Po tej so goro tudi poimenovali. Na Uršlji gori sta tudi televizijski oddajnik in spomenik koroškim borcem, ki so padli v prvi svetovni vojni. In seveda planinski dom (1.680 metrov), ki je od maja do konca septembra odprt vse dni v tednu.
Markiranih pešpoti oziroma izhodišč za turo na Uršljo goro je več. Če si želimo pohod nekoliko skrajšati, se lahko po gozdni cesti zapeljemo do Poštarskega doma pod Plešivcem (dve uri in pol za vzpon) ali do koče na Naravskih ledinah (ura in 45 minut hoje). Od te je po zahodnem grebenu do vrha 620 višinskih metrov vzpona, kar hitrejšim vzame uro in pol. Najprej dosežemo vrh, nato pa je še nekaj minut hoje v smeri vzhoda proti planinskemu domu.
Izhodišče: koča na Naravskih ledinah (1.072 metrov)
Višinska razlika: 620 metrov
Čas za vzpon: ena ura in 45 minut
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid pešpoti na Uršljo goro najdete na maPZS.
Ivarčko jezero in pogled navzgor proti oddajniku na Plešivcu
Naš glavni predlog za vzpon na Uršljo goro je iz doline, da se izognemo vožnji po makadamu in težavam pri parkiranju in da nenazadnje z več višinskimi metri naredimo še nekaj za svoje telo. Izberite izhodišče pri Ivarčkem jezeru (633 metrov) z veliko parkirnimi mesti, do kamor so predlani cesto na novo asfaltirali, torej iz vasi Kotlje, ki so med Ravnami in Slovenj Gradcem. Od jezera se vidi oddajnik na Uršlji gori in že tu nam postane jasno, da bo to vzpon z veliko začetnico.
Pot je lepo označena in se kmalu postavi pokonci.
Čaka nas 1.060 višinskih metrov, in to v vsega petih kilometrih. Po oznaki na prvi tabli bomo potrebovali dve uri in 45 minut. Markirana pot se začne pri krožišču pred Ivarčkim jezerom, kjer nas tabla usmeri na gozdno cesto. Povzpeli se bomo po tako imenovani železarski poti. Po nekaj minutah nas markacije usmerijo na pešpot. Potočka, ki ju prečimo, sta med lanskimi ujmami tu postala prava hudournika, a je pot zdaj normalno prehodna. Nekaj višje se vrnemo na makadamsko cesto, pod zadnjo kmetijo. In po cesti naredimo ovinek mimo kmetije.
Poglejte, kako je videti železarska pot na Uršljo goro:
Zgornja tretjina vzpona poteka po SPP, pešpoti številka 1.
Na vrhu travnika se vrnemo v gozd in pešpot se kaj hitro pošteno postavi pokonci. Čeprav se ne vzpenjamo v kamnito visokogorje, je prava hribovska kondicija za to turo vsekakor potrebna. "Zaj... je, če je pa ženska," mi je malo za šalo, malo zares dejal planinec, ko sva se srečala na najstrmejšem delu vzpona in oba pošteno lovila sapo. Se pa lahko približno na pol poti, ko prečkamo gozdno cesto, spočijemo na klopci ob pešpoti. Ne pozabite pa, da v dneh, ko je tako vroče, na takem vzponu v nahrbtniku ne sme manjkati nekaj litrov vode.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTube.
Na dveh tretjinah vzpona strmina popusti, z leve se priključi pot od Poštarskega doma pod Plešivcem, od tu zdaj hodimo po Slovenski planinski poti, po pešpoti številka 1. Višje se za krajši čas vrnemo na makadamsko cesto, na serpentini v levo pa se desno v gozd odcepi bližnjica po pešpoti. Ko vendarle pridemo iz strnjenega gozda, se nam pokažeta cerkev Svete Uršule in oddajnik. Do vrha imamo še deset minut. Če ste hitri, ste lahko na vrhu že v dveh urah.
Izhodišče: Ivarčko jezero (633 metrov)
Višinska razlika: 1.060 metrov
Čas za vzpon: dve uri in 45 minut
Zahtevnost: tehnično nezahtevna, a strma markirana pot
Zemljevid pešpoti na Uršljo goro najdete na maPZS.
Na vrhu je križ.
Za cerkvijo je planinski dom, ki ima v notranjosti sto sedežev in več kot sto tudi zunaj. Od tu se nam odpre pogled v smeri juga na Mislinjsko, Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino. Do vrha, kjer je večji križ, pa se je treba še sprehoditi po uravnanem vršnem grebenu mimo oddajnika. Proti levi, torej proti zahodu, uzremo Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Peco … Z vrha, od križa, pa sta v smeri severa pod nami Mežiška dolina in naše izhodišče Ivarčko jezero.
Pogled proti zahodu, proti Raduhi in Savinjskim Alpam
