Sreda, 17. 6. 2026, 18.00
5 dni, 9 ur
Gorniška vas: Baška grapa
"Hribi so naša identiteta. Zdaj, ko smo gorniška vas, so še bolj pomembni."
Zaselek Bača pri Podbrdu pod Koblo.
Reka Bača, cesta, 120 let stara železnica. Nad njimi pa strma pobočja in visoki hribi. Baška grapa je nekoliko odmaknjena, a zato toliko bolj pristna. Zibelka gorskega teka je lani postala del mednarodne skupnosti gorniške vasi, a ne da bi dodatno promovirali turizem, temveč da bi ohranili naravo tako, kot je, in na prvo mesto postavili pohodništvo. Črna prst, Porezen, Vrh Bače in Kobla, Lajnar, Kup, Kojca … Pohodniških ciljev ne manjka. "Hribi so naša identiteta. Še posebej zdaj, ko smo gorniška vas, so še bolj pomembni kot nekoč," poudarja Jožko Dakskobler. Največje naselje v grapi, Podbrdo, ta konec tedna gosti tamkajšnji največji dogodek, Podbrdo Trail Running Festival.
Največje naselje v Baški grapi je Podbrdo.
Ideja gorniške vasi se je rodila v Avstriji in pod okriljem nacionalnih planinskih zvez razširila po alpskih deželah (v Nemčijo, Slovenijo in Švico). Kot 43. oziroma četrta slovenska vas oziroma regija je ta status lani dobila Baška grapa s središčem v Podbrdu. "Gre za kontekst, kako lahko razvoj turizma sobiva z naravo. Tako je leta 2019 padla ideja, da bi bila tudi Baška grapa ena od kandidatk. Ideja je rasla kar pet let. Uredili smo, kar je bilo potrebno, in lani dobili ta status," nam je povedal Tomaž Štenkler, predsednik Planinskega društva Podbrdo in podžupan občine Tolmin, v katero sodi Baška grapa. Za pridobitev moraš ustrezati določenim kriterijem. "Manj je več. Nočejo industrije, nočejo velikih smučišč. Predvsem pa temelji na pohodništvu. Imeti moraš planinsko društvo in planinsko kočo." Imajo dve – dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti in kočo na Poreznu.
Nekaj korakov z glavne ceste je zanimiv vstop v sotesko Driselpoh.
Ne gre za večjo turistično promocijo območja, temveč za zaščito pred prekomerno obremenitvijo. "Ljudje včasih mislijo, da bo zdaj prišlo več turistov. Ne, ravno obratno. Gorniška vas Baška grapa je razpotegnjena 25 kilometrov. Delujoča društva in ponudniki so bili nepovezani. Zunanji vpliv turizma Bohinja in Bovca je začel zajedati v Baško grapo. Mi smo to vzeli kot priložnost, da ohranimo Baško grapo, kot je. Da imamo nadzor nad tem, kaj se dogaja v Baški grapi. Druga stvar pa je, da smo s tem povezali društva, gostince, ponudnike apartmajev in sob v skupen imenovalec. Da ne dela vsak dan, da vemo, kaj hočemo, da nas množični turizem ne poje," poudarja Štenkler.
Baška grapa je zibelka gorskega teka
Na pešpoteh, po vlakah in mulatjerah v Baški grapi ta konec tedna poteka PTRF.
"Baška grapa je zibelka gorskega teka. Tek na Črno prst je bil prvi organiziran gorski tek pri nas. Naša največja prireditev je Podbrdo Trail Running Festival. Imamo tudi akcijo obiska koče na Črni prsti, ko po desetih obiskih dobiš majico. Na drugi strani imamo planinsko društvo Cerkno, ki je tudi del gorniške vasi in imajo akcijo obiska Porezna. Nagrado dobiš po 15 obiskih koče na Poreznu. Z vidika pohodništva bi izpostavil še tematsko pot Na svoji zemlji, ki je posvečena prvemu slovenskemu zvočnemu filmu, in pohode ob Rapalski meji," je nekaj ključnih dogodkov v Baški grapi izpostavil Štenkler.
Na Črno prst so tekli že v 70. letih 20. stoletja.
Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst je bil prvič organiziran že v 70. letih 20. stoletja. Danes je glavni dogodek Baške grape PTRF oziroma Podbrdo Trail Running Festival, ki je na sporedu prav ta konec tedna, kot vedno tretji junijski konec tedna. "Začelo se je leta 2002 kot Gorski maraton štirih občin. Ideja je bila kot slovenski alpski maraton. Jože Dakskobler se je zamislil, da bi sem spravil nekaj tekačev, da naredijo en krog. Že prvo leto je prišlo več kot 100 udeležencev," je korenine festivala predstavil zdajšnji vodja tekmovanja PTRF in gonilna sila Turističnega društva Podbrdo Teodor Markoč. "Na trenutni trasi imamo že 18 okrepčevalnic, kar je naša posebnost. Trail teki, ki so zdaj najbolj priljubljeni, tega ne poznajo. Trail teki so omogočili razvoj oziroma prehod iz gorskega maratona v Podbrdo Trail Running Festival. Leta 2015 smo se odločili, da dodamo 10, 20, 70 in 100 kilometrov dolge trase. To ni samo druženje tekačev, ampak tudi prostovoljcev. Dogodek nam pomaga izvesti več kot 300 ljudi. To je praznik, praznik za grapo, praznik za gorniško vas." Letos se jim je zgodilo, da so zapolnili vseh 500 mest na tekmovanju. Več kot toliko tekačev Baška grapa preprosto ne more sprejeti, da ostanejo zadovoljni tako tekači kot lokalno prebivalstvo.
"Ljudje, ki tukaj živimo, smo vsi malo čudaki"
Jože Dakskobler
Oče Gorskega maratona štirih občin je Jože Dakskobler. Pravijo mu kar lokalna legenda. Še danes, ko šteje več kot 70 let, sodeluje pri dogodkih v Baški grapi. "Ti naši kraji mi pomenijo vse. Ljudje, ki tukaj živimo, smo vsi malo čudaki. A ko je treba, se vsi lepo razumemo, pogovorimo in pomagamo drug drugemu. Veliko mi pomenijo vse te naše gore, ki obdajajo našo prelepo Baško grapo. To je zame bistvo. Jaz sem jih velikokrat prehodil in presmučal. Zdaj, ko čakam operacijo noge, je moja destinacija Kup. To mi je nekaj najlepšega. Ne bi mogel več kot tri dni živeti kje drugje."
Pobočja nad Baško grapo so res lepa.
Kup je dobrih tisoč metrov visok vrh nad Podbrdom. "Skok na Kup je akcija, ki se je prijela, da je nekaj neverjetnega. Traja štiri leta. Tam je bil dolga leta križ, ki ga je postavil domačin v čast samostojne Slovenije, a je pregnil in smo postavili novega. Takrat smo rekli, da bi tam morala biti vpisna knjiga – in je nastala akcija Skok na Kup. Vsako leto na Kup skoči približno od 180 do 200 ljudi več kot 300-krat. Jaz sem bil v tej sezoni uradno 223-krat." Akcija poteka od julija do konca maja (junija je namreč v Podbrdu vse posveženo festivalu gorskega teka). Žensk na Kup hodi precej več kot moških, dodaja Dakskobler. "Norma je 15 skokov, to jih ima vsaj sto ljudi. Bronasti skakalec ima 50 skokov, srebrni 100 skokov in zlati skakalec 150 skokov."
V Baško grapo tudi z javnim prevozom
Ne le Juliana Trail, skozi Podbrdo gre tudi Juliana Bike. Kot poudarja Tomaž Štenkler, pa lahko za obisk Baške grape izkoristimo tudi železnico.
Zaradi take miselnosti so domačini glavni čar Baške grape. To je izpostavil tudi Markoč: "Skupni imenovalec so ljudje. Miselnost, vztrajnost. V teh krajih moraš biti malo trmast, da vztrajaš. Pa ne zato, ker je težko delati v hribih, ampak ker je treba preživeti, najti si službo. Sama grapa ne ponuja veliko služb. Moraš se voziti. Za dostojno življenje se moraš odpeljati v bližnje kraje."
Baška grapa omogoča obisk gora tudi z javnim prevozom. "Imamo železnico, takega privilegija nima vsak. Smo trajnostno mobilno dosegljivi. Prideš v Podbrdo, greš na Črno prst, sestopiš v Bohinj in se vrneš z vlakom. Mogoče je ta možnost javnega prevoza še premalo oglaševana," je eno možnost izpostavil Štenkler, drugo pa Markoč: "Malo zapostavljena, a ena najlepših je pohodniška pot na Soriško planino, na Lajnar z razgledi. Tam lahko prenočiš ali greš samo na kosilo, nato pa se od tam z avtobusom odpelješ v Bohinjsko Bistrico. Torej še ena lepa krožna pot, ko prideš z vlakom do Podbrda." Pri tujcih je zelo priljubljena daljinska pot Juliana Trail, obstaja tudi manj poznana kolesarska različica Juliana Bike. Obe gresta skozi Podbrdo. "Ta je pripeljala največ tujih turistov. To je trajnosti razvoj, saj pridejo peš ali koristijo javni prevoz, obenem pa omogočajo lokalnim ponudnikom nastanitev zasedenost skozi celotno leto."
"Ko prideš malo višje in pogledaš v Baško grapo, vidiš, da ni tako zelo zaprta"
Nezahteven vzpon iz Podbrda vodi do lovske koče in razgledišča na sedlu Vrh Bače. Vzame dve uri.
"Hribi so naša identiteta. Še posebej pa zdaj, ko smo gorniška vas, so hribi še pomembnejši kot nekoč. Zato vsem, tudi mladim, dajem dobro voljo za v hribe. Vsi pravijo, da je Baška grapa zelo zaprta, a ko prideš malo višje in pogledaš v Baško grapo, vidiš, da ni tako zelo zaprta. Moraš se samo malo potruditi," nas na pešpoti v Baško grapo vabi Dakskobler. Ob Kupu je ena takih poti, kjer se nam odpre pogled na celotno grapo sedlo Vrh Bače in nad njim greben Koble.
Poglejte še, kako je videti vzpon na Vrh Bače in Koblo:
Naj planinska koča