Naj planinska koča
Torek, 16. 6. 2026, 15.15
2 tedna
Gorska reševalna zveza Slovenije z napotki za varno pot v gore
Gorski reševalci opozarjajo predvsem tujce, pa tudi pohodnike s psmi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Prikazna vaja GRS Jezersko na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije.
Po predstavnikih Planinske zveze Slovenije so ob začetku poletne planinske sezone o varnem obiskovanju gora spregovorili še gorski reševalci, predstavniki policije in Slovenske vojske, ki v združeni dežurni ekipi v poletni sezoni vsakodnevno posredujejo ob nesrečah na zahtevnih in težko dostopnih terenih. Izpostavili so tudi preudarnost pri obisku hribov s psom in uporabi bivakov le kot zatočišča v sili. Lani so posredovali v 660 primerih in bili blizu rekordnemu letu 2023, ko so zabeležili 687 klicev na pomoč. Trend je v letošnjem letu naraščajoč, saj so že zabeležili 220 posredovanj, v enakem obdobju lani 190.
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar je predstavil lansko statistiko reševanj. Leto 2025 je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah skrb vzbujajoče. Imeli so 660 intervencij. Posebej izstopa rekorden podatek o 50 smrtnih žrtvah v gorah in na težko dostopnih terenih. Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, pri čemer bi večino teh lahko preprečili s skrbnim načrtovanjem ture. Glede odgovornosti vseh teh bo morala država v kratkem narediti naslednji korak. Najpogostejši vzroki za nesreče so od zdrsov in nepoznavanja terena do neustrezne opreme in slabe fizične pripravljenosti. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na območju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp.
Ključni napotki za varno pot v gore.
"Še vedno sta med razlogi za nesreče na prvem mestu zdrs in nepoznavanje terena. Sledita slaba telesna pripravljenost in oprema, na kar pa posamezniki s primerno preventivo lahko vplivajo," je povedal Dolinar. Vse pohodnike opozarja na pravilno pripravo, primerno izbiro poti, ustrezno opremo in obutev, preverjanje vremena ter kar številni pozabljajo, obvestilo domačim o načrtovani poti in polno baterijo v prenosnem telefonu, kjer naj za orientacijo še vedno služi novejši planinski zemljevid. Eno osnovnih pravil je tudi, da se v gore odpravimo v družbi, vsaj v parih. "Zavedanje med slovenskimi obiskovalci gora je vse boljše. Težko pa je doseči tuje pohodnike, zato smo za turistične delavce letos že pripravili webinar, da svoje goste opozarjajo na nevarnosti. Pomembno je tudi, da povedo, kam gredo, in se vpisujejo v gorske knjige, saj jih je brez tega težko najti." Po Dolinarjevih navedbah je skoraj polovica reševanj namenjena tujim obiskovalcem.
Podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije z Jezerskega Žan Karničar je letos opozoril na problematiko reševanja živali. "Zaradi živali smo v zadnjih petih letih posredovali v 45 primerih. Tudi tukaj so najpogostejši zdrsi, padci, živali lahko ostanejo ujete na strmem pobočju. Lastniku takrat grozi, da se poškoduje tudi sam," je dejal in dodal, da je nevarnosti veliko, tudi dehidracija ter piki kač in žuželk. Predvsem lastnike psov opozarja na aktivni nadzor živali ter uporabo primernih oprsnic in nagobčnikov, ki močno olajšajo reševanje. "V primeru nesreče se tudi sicer miren pes lahko čuti ogroženega," je dejal Karničar, po poklicu veterinar, ki je priznal, da je nekaj več dela pri reševanju pašnih živali. Lastniki živali naj posebno pozornost namenijo tudi hrani in predvsem sveži vodi za živali, saj lahko gorski studenci poleti presahnejo.
Na reševalni zvezi so opozorili še na 17 bivakov, ki so na voljo gornikom kot zavetišče. "To so objekti, ki so stalno odprti, niso pa turistična nastanitev," je poudaril Karničar. Izpostavil je bivak pod Skuto, kjer so kamniški gorski reševalci v zadnjih petih letih posredovali 37-krat. Med vrsticami je bilo razbrati, da ga nekateri namensko uporabljajo za prenočevanje, pri čemer je pot do tega bivaka veliko lažja, kot je nato spust po slabo dostopnem terenu.
Še naprej reševalcem pomagajo helikopterske enote Slovenske vojske in policije, ki v času počitnic in ob koncih tedna skrbijo za dežurne ekipe. "Gorski turizem še vedno beleži rast, žal pa številni ignorirajo opozorila policije in gorskih vodnikov," pa je kot razlog za nesrečo navedel Matej Brajnik iz Gorske enote slovenske policije in to označil za podcenjevalni odnos.
