Naj planinska koča
Gremo v hribe
Petek, 15. 5. 2026, 16.00
2 tedna, 5 dni
Nasvet za izlet v hribe (131.)
Epska tura nad Sočo: iz Solkana na Sabotin in Korado do Kanala #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
Po razglednem grebenu Sabotina do Korane. Ni blizu, a zakaj pa ne!? Res vrhunska tura.
Ob majski snežni pošiljki nad tisoč metri nadmorske višine, in to vse od Julijcev do Pohorja pomladne ture znova iščemo na nižjih nadmorskih višinah, na primer v smeri Dolenjske in Primorske. Prejšnji petek smo vas povabili na Malo goro nad Ribnico, kjer se to soboto dogaja velika hribovska zabava Laško Gremo v hribe, ta petek pa vam predstavljamo turo, ki bi jo lahko označili kar za epsko. Ima 26 kilometrov, a pravzaprav razen začetnega vzpona ni kondicijsko zahtevna, je pa razgled lep kljub nizki nadmorski višini. Iz Solkana se prek Sabotina (609 metrov) podajamo na Korado (812 metrov) in sestopamo v Kanal.
Vrh Sabotina s pogledom na Sveto goro.
Kar je za Ljubljano Šmarna gora, za Kranj Jošt, za Maribor Kalvarija, za Celje Grmada ... je za Novo Gorico Sabotin. Hišna gora. Ponos Goričanov. Z razgledi in zgodovino. Če ste z drugega konca Slovenije in vam je izhodišče za le uro in pol vzpona predaleč, vam pokažemo, kako si lahko Sabotin spremenite tudi v celodnevno turo – tako da krenete še vse do Korade in sestopite v Plave ali Kanal. Sam sem imel to že nekaj časa v mislih, zdaj sem turo končno realiziral. Pomladni meseci so najboljša izbira: ker je vse tako zeleno, cvetijo gorske rože, pa še prevroče ni (poleti tu zagotovo bo). Vseeno že v tem času v nahrbtniku ne sme manjkati več litrov vode ali soka. Če pot opravite v celoti vas namreč čaka 26 kilometrov, 1.100 višincev, osem ur hoje, skupaj s posnetki pa kakšnih deset ur. Možnosti za okrepčilo sta dve, a le ob koncih tedna – okrepčevalnica na Sabotinu in planinsko zavetišče na Koradi.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod iz Solkana v Kanal:
Vzpon na Sabotin
Na vzponu na Sabotin se nad nekajkrat pokaže Nova Gorica.
Za vzpon na Sabotin lahko v Solkanu pri Novi Gorici parkiramo na parkirišču pri obeh mostovih čez Sočo oziroma tik nad železniško postajo (sto metrov nadmorske višine) ali pa nižje ob Soči brezplačno pri kajakašem centru (75 metrov) in pohod začnemo s prečkanjem brvi, ki so jo odprli pred štirimi leti. Dolga je 120 metrov. V prvem primeru se ob robu ceste prek mostu povzpnemo do desnega zavoja ceste proti Goriškim brdom, v drugem primeru pa po kolesarski stezi in nato kolovozu do istega zavoja. Tam se začne dobro markirana južna pešpot na Sabotin.
Ostanki cerkve Svetega Sabotina.
Že na začetku nas čaka kondicijsko najtežji del ture. Posamezni odseki tega skoraj uro dolgega vzpona so pošteno strmi (že stopnice tik ob slovensko-italijanski meji). Se pa lahko nadihamo na nekaj lepih razglednih točkah na Solkan, Novo Gorico, v ozadju pa se lepo vidi tudi Kras s Črnimi hribi. Na razpotjih se držimo smeri za cerkvico Svetega Valentina, ki je bila zgrajena leta 1.502. V furlanščini se Sabotin imenuje prav po svetem Valentinu – Mont di San Valantin. Ostanki cerkve, ki je bila opuščena konec 18. stoletja, so na nadmorski višini 535 metrov. Do te je dobra ura hoje, 440 višinskih metrov (na dveh kilometrih in pol). Od tu je lep pogled na obe Gorici, pa tudi na Škabrijel in Sveto goro.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Od cerkve naprej se začne najlepši del ture.
Pohod nadaljujemo v smeri severa, naprej po grebenu Sabotina. Zdaj se najlepši del ture šele začne. Pa še fizično res ni zahteven. Zložna pot je markirana s Knafelčevimi markacijami in tudi z rumenimi oznakami za Juliana trail. Sledimo pa tudi mejnim kamnom. Razgledi so vse lepši – tudi do zasneženih vrhov Julijcev. V približno 20 minutah smo na najvišji točki Sabotina, 609 metrov. Do sem smo naredili 500 višinskih metrov. Na drugi strani Soče je Sveta gora, frančiškanski samostan in romarsko središče na 681 metrih. Nekaj minut hoje naprej je okrepčevalnica na Sabotinu in tudi tako imenovani Park miru, muzej na prostem. Tu je namreč veliko ostankov iz Soške fronte (kaverne, jarki, bunkerji).
Izhodišče: Solkan (75 metrov)
Višinska razlika: 500 višinskih metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid pešpoti na Sabotin najdete na maPZS.
Vrh Sabotina je tudi muzej na prostem, saj so tu številni ostanki s Soške fronte.
S Sabotina na Korado
S pogledom na Sočo nadaljujemo proti Vrhovljam.
V rahlem spustu, s pogledom na Sočo desno in in Brda levo, nato po razglednem robu grebena Sabotina hodimo približno uro, nakar pešpot za kratek čas zavije tudi v gozd. Ko pred Vrhovljami pridemo na gozdno cesto, pa nas bo znova grelo sonce. Na poti po robu velja nekaj previdnosti: teren je precej kamnit, zato pazite na korake, na gležnje. Pa tudi zaradi kač, saj se zna zgoditi, da se bo kakšen modras sončil prav na markirani poti.
Pot preko Vrhovelj in del vzpona do Korade poteka po cesti.
Približno uro in 45 minut hoje naprej od Sabotina dosežemo Vrhovlje pri Kojskem oziroma cesto, ki gre iz doline Soče prek grebena v Goriška brda (300 višinskih metrov sestopa). Ko gremo čez vas, moramo biti nekoliko bolj pozorni na markacije, da ne zgrešimo poti. Vrhovlje pri Kojskem je najvišjeležeča vas v Brdih. Na vzpetini nad njo, 419 metrov, je baročna cerkev Device Marije. V nadaljevanju nas čaka najbolj raznolika pot na turi: malo po asfaltni cesti, malo po gozdnih stezah, pa tudi prek travnikov. Na stiku alpskega in sredozemskega podnebja imajo tukajšnja travišča in gozdovi precejšno pestrost rastlinstva in živalstva. Mi pa po dolgi poti bolj razmišljamo o okrepčilu v planinski koči. Od cerkve do vrha je šest kilometrov in 400 metrov zložnega vzpona, od izhodišča do Korade pa 17 kilometrov.
Če boste imeli dobro vidljivost, bodo razgledi s Korade res lepi - takole proti Matajurju in Kaninu.
Dolga, a res zložen vzpon na Korado.
Tik pod vrhom Korade je razpotje: v desno gre pot na vrh, v levo do koče na Koradi. Kaj izberete prej? Planinsko društvo Brda ima kočo odprto ob koncih tedna. Na vrhu, na 812 metrih, je kamnita struktura in državna geodetska točka. Korada ni tako zelo obiskan vrh, pa bi zaradi izvrstnih razgledov proti severu lahko bil. S pogledom na levo boste prepoznali Matajur in za njim Kanin, na sredini je Kolovrat z vasico Lig, proti desni pa pogled seže do Krna in Bohinjsko-tolminskega grebena.
Izhodišče: Solkan (75 metrov)
Višinska razlika: 1.100 višinskih metrov
Dolžina do Kanala: 26 kilometrov
Čas za vzpon: pet ur
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid pešpoti na Korado najdete na maPZS.
Korada je visoka 812 metrov in ima lepe razglede proti severu.
Sestop v Kanal
Planinska koča na Koradi je odprta ob koncih tedna.
Po zasluženi malici v koči na Koradi je čas za sestop, a tokrat ne po poti pristopa in tudi ne v krožni turi, temveč nadaljujemo turo najprej proti severovzhodu, do Plav ali do dobre pol ure bolj oddaljenega Kanala. Pot je še naprej markirana, a boste tu tudi ob koncih tedna srečali bolj malo pohodnikov. Nekaj torej za vse ljubitelje samotnih poti. Za vzpon pa ne bi bila posebej prijetna, saj nima veliko razgledov.
Na sestopu pogled proti Kanalu.
Sam sem izbral Kanal (106 metrov nadmorske višine), saj gre za slikovito naselje ob Soči, ki je poznano po mostu, s katerega poleti skačejo v reko. Če odločno stopite, je sestopa za dve uri, morda dve uri in pol. Naredi se še devet kilometrov, torej skupaj 26 kilometrov. Iz Kanala se na izhodišče odpeljemo z vlakom. Ne vozi pa prav pogosto, zato že vnaprej preverite vozni red. V mojem primeru je imel 46 minut zamude. Domačini pravijo, da to ni nič neobičajnega. Je pa vsaj nekaj časa za namakanje utrujenih nog v Soči.
Prihod v Kanal, od koder se lahko na izhodišče odpeljemo z vlakom.
