Torek, 26. 2. 2019, 20.00
4 leta, 3 mesece
Med slovenskimi vplivneži je vse več oblik problematičnega trženja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,05
1
Na družbenih omrežjih slovenskih blogerjev, vlogerjev in drugih vplivnežev se že nekaj časa pojavlja oglaševanje izdelkov z domnevno blagodejnimi učinki, ki so v najboljšem primeru neučinkoviti, v najslabšem pa škodljivi. Kaj o tem pravijo pristojni?
Da zvezdnice promovirajo čaj, ki zagotavlja raven trebušček ali pa iz telesa odplakne odvečno vodo, bonbone, ki spodbujajo rast las, ter druge "bližnjice" do lepšega telesa, je sporno že nekaj časa. V tujini so se pristojni državni organi s tem že začeli resneje ukvarjati ter opozarjati tiste z največ vpliva in največ sledilci na družbenih omrežjih.
Med največjimi prekrškarji na svetu so na primer sestre Kardashian, ki na Instagramu ves čas objavljajo izdelke, kot so čaji in drugi napitki, celo lizike, ki jim pomagajo pri hujšanju. Na to so jih že večkrat opozorili, kako pa je s tem pri nas?
Tuji zvezdniki in vplivneži morajo plačane objave označevati s ključnikom #ad, pa tudi z oznako Paid partnership with ...:
Najbolj problematično je nezavedno širjenje tržnih sporočil
Tudi med slovenskimi blogerji, vlogerji in vplivneži se najdejo takšni, ki najprej pomislijo na zaslužek, šele potem na to, kako s takšnimi objavami vplivajo na mlade potrošnike, ki so glavni uporabniki omrežij, na katerih delujejo vplivneži.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedajo težave, takšno trženje blogerjev, vlogerjev in vplivnežev pa so označili za problematično. "Od teh so znane osebnosti bolj izpostavljene in njihova odgovornost je večja, se strinjamo."
Najbolj problematična oblika je všečkanje in deljenje določenih vsebin, kjer uporabniki družbenih omrežij nehote in ne da bi se zavedali, širijo določena tržna sporočila.
Odločili so se, da bodo zato v letu 2019 v okviru Slovenske mreže zdravih šol (SMZŠ) širili informacije o teh praksah, s katerimi bodo poskušali predstaviti prednosti digitalizacije življenja ter opozoriti na nevarnosti trženja in predvsem ciljnega trženja za najranljivejše skupine.
Poleg tega bo Slovenija letos ena od štirih držav WHO (World Health Organization) evropske regije, ki bo izvedla pilotni preizkus novega WHO-orodja za spremljanje trženja nezdravih produktov za otroke (prehrana, alkohol in tobak).
Zakonodaja prepoveduje sklicevanje na priporočila zdravnikov
Vprašanje o spornih izdelkih, ki jih reklamirajo nekateri naši vplivneži in ki lahko zavajajo potrošnike, smo zastavili tudi zdravstvenemu inšpektoratu. Strinjajo se, da gre za zelo občutljivo temo, predvsem zato, ker vpliva na mlade ljudi, so pa poudarili, da del odgovornosti nosijo tudi podjetja.
"Izdelki (v primerih, ki ste jih našteli, so to živila - prehranska dopolnila) morajo biti predstavljeni v skladu z zakonodajo, za kar so odgovorna podjetja, ki jih dajejo na trg in oglašujejo."
Ob tem so poudarili, da zakonodaja o živilih eksplicitno prepoveduje, da bi se pri označevanju in oglaševanju živil uporabljalo zdravstvene trditve, ki: "Se sklicujejo na priporočila posameznih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov in drugih združenj zdravnikov in strokovnjakov za prehrano in dietetiko."
Video: Valentina Plaskan / Planet TV
"Vsak ima legitimno pravico vedeti, ali gre za plačano vsebino"
Slovenske vplivneže so pod drobnogled vzeli tudi pri Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ), kjer so začeli oblikovati priporočila za področje marketinga vplivnežev ter skrbni pregled in dopolnitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa v letih 2019/2020.
"Če bi se izkazalo, da za to področje marketinga vplivnežev ne zadostujejo priporočila, pa ne bi izključili možnosti razmisleka, da bi tudi vplivneži morali dobiti svoje mesto v novi medijski zakonodaji," razlaga Mojca Briščik, izvršna direktorica SOZ.
Briščikova je še poudarila, da ima vsak "legitimno pravico vedeti, ali gre za plačano vsebino, in se s tem zavedanjem vsebini posveti ali, še več, sprejeti celo komercialno odločitev, ki je morda v drugačnih okoliščinah ne bi".
Ta pravica ne sme biti kratena, sploh tedaj, ko govorimo o osebah, mlajših od 18 let.
V Sloveniji so ta določila po Slovenskem oglaševalskem kodeksu (SOK) jasna, dodaja Briščikova, saj je "v 6. členu zapisano, da 'mora biti oglaševanje že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje'". Ob tem je vplivneže opozorila na to, da bi se določila nekaterih že veljavnih predpisov na področju varstva potrošnikov dalo interpretirati na način, da so tudi njihove naročene objave zavezane k označevanju/prepoznavnosti kot take.
Neustrezna označitev bo opredeljena kot zavajajoča
Kot pravi Briščikova, bo nova evropska direktiva, ki jo morajo članice - tudi Slovenija - do septembra prihodnje leto prenesti v lastno zakonodajo, k označevanju oglasov zavezala platforme za deljenje videovsebin (to je na primer YouTube). S tem bo ta zaveza veljala tudi za vplivneže, ki na teh platformah objavljajo.
Sogovornica dodaja, da direktiva dopolnjuje tudi določila o tem, v katerih primerih morajo biti plačane objave (v denarju ali na drug način) jasno prepoznavne in označene.
Sponzorirane (plačane) vsebine in tudi objave vplivnežev bodo morale gledalcu, poslušalcu, bralcu jasno in nedvoumno razkrivati, ali so predmet kakršnegakoli komercialnega dogovora.
Bruselj pravkar končuje še revizijo predpisov na področju varstva potrošnikov, ki bo vplivneže prav tako nagovarjala k označevanju. Neprepoznavnost oziroma neoznačitev oglasnih vsebin bo namreč opredeljena kot zavajajoča poslovna praksa, ki je po zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami obravnavana kot prekršek.
Tudi tu smo korak ali dva za tujino
Kot že omenjeno, so v tujini začeli strožje nastopati do vplivnežev, predvsem v Nemčiji, kjer v nasprotju z Veliko Britanijo in ZDA predpisi določajo ostrejšo mejo za razkritje plačanih oglasov, razlaga direktorica SOZ.
"Že leta 2017 so t. i. watchdogi (nadzorniki, op. p.), ki skrbijo za 'zdravo konkurenco' na nemškem trgu, od sodišč uspešno zahtevali, naj ustavijo oglaševanje podjetij prek vplivnežev, ki niso delovali v skladu s strogimi nemškimi predpisi. In taka praksa je prisotna še danes."
Družbena omrežja postajajo vse močnejša oglaševalska orodja:
Video: Planet, Kaja Flisar
Preverite tudi:
1