Nedelja, 7. 10. 2018, 13.13
5 let, 6 mesecev
Zakaj ni dobro, da verjamemo "popolnim" fotografijam na Instagramu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
Ljudje na družbenih omrežjih preživijo vse več časa. Kritičnost je pri tem izjemno pomembna.
Da je družbeno omrežje Instagram zaradi svoje pretirane popolnosti lahko vzrok marsikaterih psihičnih težav, so spoznali že uporabniki sami, potrdili pa tudi nekateri strokovnjaki. Kako ga uporabljati, da ne bi dajal občutka manjvrednosti?
Da tisti, ki živijo od Instagrama (pa tudi tisti, ki ne), vsako fotografijo premišljeno obdelajo in da pred objavo ene same fotografije posnamejo vsaj petnajst enakih, ni nobena skrivnost. To je jasno skoraj vsem, a kljub temu marsikdo občuti nelagodje, ljubosumje ali celo nevoščljivost, ko pregleduje zadnje objave.
Zakaj? Pretirana popolnost, ki jo odraža to družbeno omrežje, lahko slabo vpliva na posameznika, pa čeprav se je začelo zelo obetavno. Instagram je bil platforma, nasprotna Twitterju, kjer je največkrat prisoten sovražni govor, medtem ko so na Instagramu zgolj pozitivne vsebine, fotografije in komentarji.
Kaj se je zgodilo?
Za "popolno" fotografijo je včasih treba posneti na desetine fotografij.
Zaigrana in očitno nameščena fotografija jezi sledilce
Uporabniki Instagrama so začeli prepoznavati fotografije, ki so vidno nameščene in pri katerih je očitno, da z njimi nekdo promovira določen izdelek. To je poskušala narediti tudi britanska blogerka Scarlett London, ki je konec avgusta objavila fotografijo svojega popolnega zajtrka z baloni, mejkapom, palačinkami in čajem.
A svojih sledilcev ni preslepila. V ozadju je očitno nameščena steklenička ustne vodice znane znamke, ki je plačala to objavo. Zaradi tega so se usuli sovražni komentarji in sledilo je "razkrinkanje", saj so sledilci opazili, da je njena skodelica prazna in da palačinke sploh niso palačinke, ampak tortilje. Menili so, da je takšno reklamiranje izdelka patetično.
"Jeza, povezana z nerealnimi podobami z družbenih omrežij in idealnimi fotografijami, je lahko čisto naraven odziv," pojasnjuje Špela Reš, psihologinja, strokovna delavka in svetovalka pri Logout.si, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Vendar je kljub temu pomembno, da se pri objavah, ki nas tako ujezijo, zadržimo, dodaja. "Da ne odreagiramo žaljivo, nesramno ali agresivno do drugih. Lahko pa seveda asertivno (neagresivno) izrazimo lastno nestrinjanje oz. lastno stališče. Mislim pa, da ljudje nikoli ne bomo 'siti popolnosti', pojavili se bodo le novi standardi lepote."
Kako nastanejo "popolne" fotografije
Zanimiv vpogled v to, kakšno je pravzaprav zakulisje "popolne fotografije" na Instagramu, daje video Instagram Husband na YouTubu z več kot šestimi milijoni ogledov. V njem je jasno prikazano, da je nastanek teh fotografij vse prej kot popoln.
Tesnoba lahko izvira iz primerjave s temi fotografijami
Tesnoba lahko izvira iz primerjanja s temi idealnimi fotografijami, saj navadno teh standardov lepote, videza ne dosegamo, pravi Reševa. Ob tem je treba imeti v mislih, da imajo profili z največ sledilci za seboj dobro podkovano ekipo, ki ve, kaj dela, še razlaga strokovnjakinja:
Družbena omrežja in njihove trende določajo influencerji, osebe z več milijoni sledilcev. Influencerji imajo za sabo 'aparat' (svetovalce), ki pomaga pri pridobivanju še več sledilcev, pri izbiri fotografij, pri obdelavi fotografij ipd. Te fotografije so seveda vedno idealne, prikazujejo 'idealno' fizično podobo (mejkap, težo, stil oblačenja, videz telesa ipd).
Tega se sledilci dobro zavedajo, a še vedno dopustijo, da jim ta pretirana popolnost pride do živega. Reševa pojasnjuje, zakaj je tako: "Vsi poznamo trike, res je, a le na miselno-racionalni ravni. Fotografije pa navadno vplivajo na naša čustva, na naše 'idealne jaze', na naše neuresničene želje, ki so največkrat neracionalne, zato se tudi odzovemo čustveno in verjamemo, da je taka popolnost mogoča."
"Ta 'pozitiva' vsekakor močno prispeva k občutku manjvrednosti, ki ga lahko doživljamo ob njih."
Kritičen odnos do družbenih omrežij je nujen
Da bi bil ta občutek tesnobe in manjvrednosti manjši in da bi celo povsem izginil, je zelo pomembna kritičnost. Te fotografije je dobro spremljati z distance in s kančkom dvoma.
Pomembno je, da se zavedamo, da naše vrednosti, naše lepote, naših sposobnosti ipd. ne določajo idealne fotografije na Instagramu. Našo vrednost določa to, kar smo in kar počnemo v medosebnih odnosih, v šoli, službi ipd., daleč stran od oči Instragrama.
Reševa meni, da družbena omrežja sama po sebi ne povzročajo psihičnih težav, lahko pa prispevajo k njihovemu razvoju, na primer zasvojenosti s spletom in depresivnemu razpoloženju. Še enkrat zato poudarja, da je kritičen odnos do teh omrežij ključen, a ga odrasli veliko lažje vzpostavijo kot mladostniki.
Vplivneži, ki živijo s pomočjo družbenih omrežij, morajo na Instagramu redno objavljati fotografije, zato je večina dogodkov danes videti takole.
"Ni kar tako za večino družbenih omrežij starostna meja uporabe postavljena pri 14 letih, saj mlajši otroci in mladostniki težje vzpostavijo kritičnost do spletnih vsebin, imajo manj samonadzora ter so hitreje lahko izpostavljeni samovrednotenju na podlagi primerjanja z drugimi prek družbenih omrežij."
"Tu igrajo najpomembnejšo vlogo starši, ki naj poskrbijo za to, da bo starostna meja za uporabo družbenih omrežij upoštevana, hkrati pa naj otroka spodbujajo pri tem, da se dokazuje in potrjuje na drugih področjih, kot so šola, šport, umetnost, prijateljstvo ipd."
V centru pomoči pri prekomerni rabi interneta pomagajo prav pri tem: svetujejo in usmerjajo posameznika do vzpostavitve uravnotežene uporabe spleta, poleg družbenih omrežij tudi videoiger in YouTuba. Pri tem čisti in popolni odklop navadno ni rešitev, dodaja Reševa.
