Nedelja, 5. 8. 2018, 4.00
5 let, 8 mesecev
Lepa afna: Želela bi si, da ljudje ne bi obsojali deklet, ki hočejo biti lepa #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
45
Ime Lea Filipovič ni tako poznano kot njen vlogerski vzdevek Lepa afna. Z njim si je Lea zgradila uspešno znamko, ki ima na YouTubu že več kot 36 tisoč naročnikov in več kot 48 tisoč sledilcev na Instagramu. Je ena najbolj priljubljenih slovenskih vlogerk in influencerka, katere poslanstvo je, da bi se vsako dekle počutilo lepo, pravi.
Še preden so jo uslišali, so se obregnili ob ime Lepa afna in način nastopanja pred kamero. A po štirih letih vztrajanja pri svojem je Lei Filipovič uspelo. Danes živi od vloganja, čemur hkrati pravi služba 24/7, pa tudi hobi, brez katerega si ne predstavlja vsakdana.
Z 48 tisoč sledilci na Instagramu in 36 tisoč naročniki na YouTubu čuti odgovornost do vseh, ki jo radi gledajo in upoštevajo njene nasvete o ličenju, ki pa so mnogo več kot to. "Jaz si želim dekletom predati sporočilo, da je popolnoma v redu, če so rade lepe, saj se mi zdi kar malo zastarelo razmišljati, da če si lep, si pa samo lep in nič drugega. Hvala bogu, da se hočemo počutiti lepe in dobro v svoji koži."
A njeno poslanstvo je več kot le prepričati sledilke o novi šminki. "Na mojih kanalih dobijo vsebino, ob kateri upam, da se sprostijo, nasmejijo in mogoče najdejo kakšen navdih. Iti s prijazno energijo v svet je bil od nekdaj moj moto."
Začnimo pri imenu. Zakaj ste si nadeli ime Lepa afna?
Kaj naj rečem, jaz pravzaprav sem Lepa afna, ne vem več, ali sem Lea ali Lepa afna, glede na to, da me že mami kliče "afnica moja" (smeh). Se mi zdi, da je lepota danes zelo širok pojem, predvsem kaj je za nekoga lepo. Jaz si želim dekletom predati sporočilo, da je popolnoma v redu, če so rade lepe, saj se mi zdi kar malo zastarelo razmišljati, da če si lep, si pa samo lep in nič drugega.
Hvala bogu, da se hočemo počutiti lepe in dobro v svoji koži. Afna pa sem si nadela, ker ... kdo pa noče biti malo norčav, večno mladosten in nasmejan do ušes? Mislim, da je ta afnasta energija prisotna v vsaki ženski, a jo vsaka izraža na svoj način. V enem trenutku dneva ali tedna smo vse lepe afne. Zase mislim, da to kar dobro opravičujem in jaz sem pač lepa afna (smeh).
So se ljudje že navadili na to ime, saj so imeli nekateri najprej veliko pripomb?
Na začetku sem res dobila kar nekaj vprašanj v smislu, zakaj bi si človek dal tako ime. "Koliko moraš biti otročji in nezrel, da sam sebe poimenuješ afna", ali pa "Glej, kako je samovšečna, še reče si, da je lepa". Se mi zdi, da smo Slovenci na začetku vedno malo previdni in gledamo z distance, ampak mislim, da mi jih je uspelo kupiti, zdaj so dojeli. Ona je pač "zafnana", "to pač počne", "ampak, saj je kar v redu, saj je kar luštna" (smeh). To mi priznajo tudi največji "nasprotniki", kar se mi zdi neke vrste uspeh.
Torej bi lahko rekli, da ste dosegli svoje?
Sem in upam, da mi je tudi malo uspelo spremeniti prizvok te besedne zveze. Kot sem že prej omenila - da če si lep, je pa to dovolj in ti ni treba v življenju doseči še kaj drugega. Nekateri mislijo, da je ženskam dovolj, da so naličene in lepe. Ne. Jaz se hočem v svoji koži počutiti dobro in ali je greh, če se naličim z lepo šminko in grem enkrat na 14 dni na manikuro? Ko tako poskrbim zase, sem tudi zadovoljna in ta energija se kaže navzven.
Želela bi si, da ljudje ne bi obsojali deklet, ki hočejo biti lepa. Je pa narobe, če bi si ženska želela biti samo in zgolj lepa, to se mi zdi dolgočasno in prežvečeno. Tudi moškim - vsaj tem, s katerimi se družim jaz - lepota ženske nikoli ni bila dovolj. Potrebna je vsebina.
Kakšni so bili vaši začetki, kako je bilo prvič prižgati kamero in posneti prvi video pred štirimi leti?
Vsak začetek je prekleto težak. Jaz sem se v zgodnjih 20 letih, ko je človek ravno v obdobju iskanja samega sebe in negotovosti, podala na eno popolnoma novo področje. Vedno sem rada nastopala in bila nekako v ospredju, ampak kar naenkrat sem morala znati snemati, montirati, obvladati svet marketinga, mailingov, sestankovati, kako se obleči za sestanek, kaj sploh spogajati na sestanku ... Da ne govorim o tem, da nisem imela prave opreme, trudila sem se s knjigami o Harryju Potterju podlagati kamero ... Težko je bilo. A ko vsak dan delaš svoje projekte, vstaneš ob 9. uri in greš spat ob 21. uri, s tem, da vmes nisi imel časa za en normalen obrok, ti pa postane logično, da se neki rezultati morajo pokazati. Vsak, ki vlaga toliko svojega časa in truda, kolikor ju vlagam jaz, vidi rezultate, tudi finančne.
Zato se mi vprašanje "a kar živiš od tega" zdi mogoče malo butasto. Da, seveda, saj ves čas delam, tudi med dopustom. Tudi na dopustu ves čas iščem trenutke, ki jih lahko delim s sledilci. Skratka, to je en celosten šiht, od jutra do večera, od ponedeljka do nedelje ... Ampak zraven uživam! In privoščim vsem, da bi uživali pri delu, ki ga opravljajo, prav tako pa ob vsem tem privoščim tudi dober zaslužek.
Vam je bilo morda težje začeti tudi zato, ker je bilo vloganje pred štirimi leti pri nas še precej nerazširjeno?
Da, zagotovo sem bila med prvimi, ki so ujeli tisti prvi val slovenskega YouTuba in sem šla sama čez vse korake. Nikogar ni bilo, ki bi ga lahko ena na ena vprašala za nasvet. Sem pač pobrskala na spletu, kako se zmontira. A na začetku je najpomembnejša energija, ki jo imaš, želja, vnema, in da tudi, ko ti kdaj ne uspe - in velikokrat ti ne - se pač posnameš še enkrat. Velikokrat sem dvakrat, tudi trikrat posnela en video, da sem bila zadovoljna.
Ko danes gledam stare videe, vidim, da so bili daleč od takšnih, ki bi jih objavila danes. A v tistem trenutku je bilo to to. Ponosna sem na svojo prehojeno pot, da sem tolikokrat zafrknila, objavila slabšo fotografijo, predolg video ... To je ta pot, ki jo moraš prehoditi sam in izkusiti na lastni koži.
Je bila težnja po snemanju same sebe prisotna že pred vloganjem?
Se mi zdi, da je pri tem zelo pomembna okolica in meni so moja družina, fant in prijatelji vedno dajali vedeti, da sem v tem dobra. Vedeli so, da mi ni nerodno pred kamero. In zagotovo so oni vplivali name, da so mi dali to vero in potrditev. Zdi se mi, da je dobro, da imaš to potrditev, da delaš dobro, saj ti je tudi lažje in te potem tudi malo motivira. Je pa res, da sem bila že kot otrok zelo živahna, rada sem bila v ospredju, pobalinka brez neke sramežljivosti.
Poleg tega je YouTube je platforma, ki daje posamezniku občutek, da je lahko vsak del tega. Ni treba, da je spimpano na ravni televizije, da je popolno. Na YouTubu so naši prijatelji, sestre, bratje, fotri in tako naprej. To so posamezniki, ki jih srečujemo na ulici, in to je za ljudi, ki to sicer opazujejo z distance, zagotovo mikavno, češ, če zmore on, zakaj pa ne bi tudi jaz. To ni neka Angelina Jolie iz Hollywooda, ki je ne boš nikoli videl.
Ste si kdaj upali razmišljati o tem, da bi lahko živeli od tega?
Odraščala sem ob mami, ki je delala od jutra do večera in se borila za to, da nama je z bratom omogočila dostojno življenje. In vedela sem, da bom, karkoli bom delala, prevzela te vrednote, ki jih je imela moja mami oziroma jih je prenesla name: da ti ne sme biti težko delati, ko začutiš, da je nekaj tvoje, da se boriš za to. In če mi Afna po 12-urnem delavniku ne bi prinašala finančne samostojnosti, bi si morala poiskati novo službo.
A kljub temu nekateri še vedno mislijo, da je biti bloger nekaj preprostega, da se samo "malo snemaš".
Zagotovo je to ena največjih utvar in zablod. Malo smo krivi tudi mi, influencerji, ker kažemo lepo vsebino, objavljamo lepe fotografije. Jaz se za svoj video zelo potrudim, snemam ga tri ure in montiram pet ur. A 10 minut videa, kolikor je dolg, mine takoj, ko ga nekdo pogleda. Ne bom rekla, da ni enostavno, ker meni po eni strani je, saj sem se v tem našla in mi ni težko delati tega. Ampak kot sem že dejala, jaz temu podredim tudi svoj dopust. Z mislimi sem ves čas pri vsebini vloga, kako bom ostala zanimiva.
Vlogu sem podredila svoje stanovanje, saj je en prostor namenjen samo snemanju, fant mora kdaj počakati, če imam delo s projektom in žal ne morem iti z njim na sprehod ob Ljubljanici. Zraven so velike odgovornosti in ko pridejo naročniki, ko prideš do točke, da živiš od tega, so velike obveznosti in nič več ni samoumevno. Zadaj so dobro premišljene odločitve, veliko dela, veliko truda, ko se en projekt zaključi, je takoj na vrsti neki nov. Včasih sploh nimam časa dojeti, kaj se dogaja, ker se vse tako hitro odvija. Moja posebnost je morda ta, da se ne odpeljem na neko lokacijo samo zato, da pofotkam stvari in jih potem delim na svojem Instagramu.
Ampak dejansko živim to življenje. Na dopust grem primarno zato, da si spočijem, ampak še vedno ga del namenim temu, da naredim dobre fotke.
Zanimanje naročnikov za vas je torej ena od glavnih sprememb od začetka do danes?
Jaz z naročniki intenzivno delam mogoče slabo leto. Prepoznali so me, dobili neko zaupanje in se vračajo, saj vedo, kaj bodo dobili od mene. A tri leta prej je bilo samo ustvarjanje znamke, pa morda nekaj evrov za sproti ali za referenco. Zdaj pa je to postal posel in usluge se delajo mami, fantu, bratu, uslug pa v poslovnem svetu ne iščem in jih ne delam.
Se sploh še dogaja, da do vas pristopijo s prošnjo, da vam v zameno za reklamo pošljejo le izdelek, brez plačila?
Da, ampak bolj pri startupih in mladih podjetjih. Takrat se trudim biti človeška, jim prisluhniti in poskušam biti odprta. Projekte vedno izbiram glede na idejo, v kateri moram videti sebe, in pa glede na budžet. Da vem, koliko truda je vloženega in koliko bom jaz doprinesla k temu projektu. Neka cena je določena in te cene se ne zbija. A če do mene pristopi Rdeči križ in gre za dobrodelnost, kar se je že zgodilo, poskušam biti sočutna. Prav tako za neko mlado podjetje, katerega ideja se mi zdi super. Rada podprem nekaj dobrega, kar je slovenskega, mlade, ki se borijo, tako kot sem se jaz.
Kaj pa so vaši kriteriji? Ali bi za določeno vsoto promovirali nekaj, v kar ne verjamete?
Vsak, ki bo rekel, da denar ni mikaven, bi rekla, da laže. Denar v tem poslu je mikaven, a mora vsak pri sebi razčistiti: hočeš biti muha enodnevnica ali ne. Jaz izbiram projekte premišljeno. Najprej mi mora biti všeč ideja, koncept in kako je Lepa afna vtkana v to zgodbo, nato pa budžet. In ko se to poklopi, je projekt potrjen. Lahko pa rečem, da jih od desetih ponujenih ponudb osem zavrnem. Sem previdna, ker tudi nočem biti prežvečena.
Najbolj me je strah, da bi se ljudje nekega dne zbudili in rekli, da sem pa že čisto pase, češ "ne morem je videti, na živce mi gre." No, pa saj to, da grem komu na živce, še lahko prenesem. In mislim, da si to pot utiraš s svojimi odločitvami, ki se na koncu seštevajo in se nakopičijo v eno snežno kepo. Ali te bo pokopala ali pa bo šla mimo tebe.
V tujini je namreč že strogo določeno, da mora bloger jasno označiti, da gre za plačano objavo.
Pri nas te zakonodaje še ni, a naj bi se pripravljala. Ko bo potrjena črno na belem, mislim, da bomo vse blogerke, ki smo iz tega ustvarile biznis, prve, ki bomo to spoštovale in dale sledilcem vedeti, da gre za plačljivo objavo. Do takrat pa pazim, da bo izdelek, za katerega se zavežem, da ga bom promovirala, dejansko prisoten v moji kuhinji, kopalnici. To ne bo izdelek, ki ga bom uporabljala samo med kampanjo, ampak mi bo dejansko služil še po tem.
Zadnje čase vse več kažete tudi svoje zasebno življenje, pokažete stanovanje ... Vam je to v redu?
Da, ker je to moje življenje. A ne bi kazala otroka. Če bom takrat, ko bom mama, sploh še Lepa afna. In ne bi pokazala celotnega stanovanja. Tega še nisem naredila, pokažem svoj studio, v katerem snemam vloge, pa morda se na kakšni fotki vidi dnevna soba, ko naredim selfi. Kazala ne bi niti intimnih in družinskih trenutkov. Še vedno zase zadržim ogromno intime in še vedno se nisem razgalila in se tudi ne bi, sicer bi se slikala za Playboy.
Torej, če pokliče Aleš Bravničar …?
Eh. Je veliko drugih deklet, ki bodo prej rekle da, tako, da naj pokliče kar njih.
Kakšen je profil vaših sledilcev?
Jaz imam vse in ponosno to povem (nasmeh). Ni res, da mi sledijo samo mlade punce. Res je, da so najstnice največje oboževalke in one to pokažejo, a se je že zgodilo, da je do mene v trgovini pristopila 45-letna gospa, se želela slikati z mano in mi zaupala, da zvečer po službi gleda moje vloge, pije vino in uživa. Sicer mi je logično, da do mene pristopijo mlajše, ki imajo "freak out" moment, ampak gleda me različen profil ljudi in mislim, da je Lepa afna za vse mlade in mlade po srcu.
Kaj pa moški?
Moški predstavljajo 11 odstotkov mojih gledalcev (smeh). Všeč so jim vlogi ali objave na Instagramu, ki so povezani z lifestylom, kjer pokažem svojega brata in fanta, svoje počitnice, dobro hrano, nagajive citate, in to zadeva tudi moške.
Kakšen je odziv ljudi, ko vas vidijo v živo?
Zelo različen. Sem človek, ki čuti poglede. Opazim, če me nekdo gleda, a brez nasmeška, samo gleda. In potem ne vem, ali gleda samo mojo obleko, gleda mene in si misli, da sem trapasta - pa naj mi jezik pokaže (smeh)! Pač, dajmo neko energijo od sebe, če nam je nekaj všeč, se nasmejmo, če pa nam ni, pogledaš stran. No, saj se tudi jaz kdaj zalotim, da buljim (smeh). Kar se pa tiče mojih afnic, pa sama ljubezen. Ko grem na Šmarno goro, me ustavijo, pade fotka, se objamemo in tudi kričimo (smeh).
Nekoč me je ena punca prijela za roke in pogledala v oči – bil je tak poduhovljeni trenutek - in rekla: "Živa si! Obstajaš!" Tega ne bom pozabila. Kadar srečam svoje afnice, je zelo lepo in čustveno.
Se odzivate na ime "afna"?
Ja (smeh). Večkrat slišim ime Lepa afna in afna kot pa Lea.
Koliko novih sledilcev, všečkov, komentarjev, sporočil dobite na dan?
Novih sledilcev po 200 na dan, všečkov v povprečju 7000 na dan, komentarjev 40 do 50, ki jih večino všečkam ali pa odgovorim s kakšnim emojijem. Zasebnih sporočil pa priznam, da ne gledam toliko, ker bi lahko vstala ob 4h zjutraj in bi ves dan samo odpisovala. Zanima jih namreč vse: kje sem kupila čevlje, uhane, kjer sem jedla ta sladoled, vse jih zanima, vse ... Klicni center Lepa afna za zdaj še ni odprt (smeh). Mi zelo pomeni, da komentirajo in mi pišejo, a popolnoma vsem ne morem odpisati.
Kaj pa negativni komentarji?
"Grda si", "glupa si", "zakaj se snemaš", to so najhujši komentarji, ob katerih si mislim, če je pa to najhuje ... Nisem glupa, ne grda.
Jim kaj odgovorite?
Ne, blokiram jih. Ne potrebujem takšne energije na svojih omrežjih. Blokiram jih in grem naprej.
Vam pokvarijo dan?
Na začetku sem bila malo bolj občutljiva, zdaj imam pa že tako trdo kožo, da me neznanec res težko užali ali prizadene. Prizadene me lahko samo moj fant ali moj prijatelj. Neki neznanec pa nima te moči.
Ali čutite odgovornost do mladih deklet, ki vas tako kujejo v zvezde?
Zagotovo. Imam vrednote, ki mi jih je mama že privzgojila. Kot sem že omenila: golota in preveč razgaljeno življenje spadata za štiri stene. Iti s prijazno energijo v svet je bil od nekdaj moj moto in imam to odgovornost. Jaz sem, kar sem. Takšna, kot sem s prijateljico na kavi, sem tudi z mojimi sledilkami, one dobijo del tega. Zagovarjam pozitivo, mladost, srčnost, in da ni treba vsega takoj obsojati, nočem moralizirati ljudem.
Na mojih kanalih dobijo vsebino, ob kateri upam, da se sprostijo, nasmejijo in mogoče najdejo kakšen navdih.
Kakšna objava jih najbolj navduši, da morda že vnaprej veste, da jim bo všeč?
O tem sicer ne razmišljam. Vem pa, da ima objava s Kube na Instagramu največ všečkov, in to je skoraj 12.000, torej, morje pozimi, ko večina nosi plašče, je vedno priljubljeno. Trenutno seveda morske fotke, čeprav smo jih morda že malo siti. Se mi zdi, da barve vedno pritegnejo in tudi sama sem človek barv. Mene boste redko videli v črni ali sivi, ker me privlačijo barve in to se vidi tudi na mojem Instagramu.
Kateri pa je najbolj gledan vlog?
Kot kaže, si moje afne rade spočijejo oči na fantih, zato sta moj brat in fant asa v mojem rokavu. Vedno, ko hočem narediti zelo gledano vsebino, pokličem enega od njiju. Najbolj gledan video z njima ima skoraj pol milijona ogledov. To je video Kdo me pozna bolje, brat ali fant. Nerada ju prevečkrat aktiviram, da se ne bi ljudje preveč navadili, ker imam občutek, da bi jim bila onadva celo bolj zanimiva (smeh). Zato pametno izbiram, kdaj ju vključim in mislim, da bo kmalu spet čas za to.
Je kaj takšnega, kar vam je v tem poslu težko?
Težko se mi je bilo na začetku pogovarjati o denarju. Ne vem, ali imamo Slovenci to prirojeno? Ampak govoriti o denarju, koliko si zaslužiš in koliko je vredno ... Ob tem so se mi začele kar roke potiti. Razmišljala sem o tem, kako ne bi izpadla pohlepna in kako najti ravnotežje. Ampak se navadiš, se naučiš.
Danes pa poznam svojo vrednost, svojo ceno in vem, kaj lahko doprinesem na mizo, zato brez slabe vesti zahtevam, kar mislim, da mi pripada.
In kot sem že rekla: v biznisu ni uslug. Vedno pa spoštujem budžete, ki jih imajo naročniki, in razumem omejitve, a potem pričakujem neko ravnovesje. Če imaš v žepu 20 evrov, greš v H&M ali Zaro, ne pa v trgovino z luksuznimi znamkami.
Se v prihodnosti še naprej vidite kot Lepa afna? Ko boste mama, očitno ne več?
Iskreno, ne vem. Ko bom mamica, čez tri ali štiri leta, ne znam napovedati, če bom še Lepa afna. Grozno mi je razmišljati o tem, in pomisliti, da bom nekoč ugasnila nekaj, kar mi danes daje toliko lepega. Ampak ne izključujem te možnosti.
45