Nedelja, 29. 7. 2018, 4.05
5 let, 9 mesecev
"Zemlja in ljudje bolj kot kdajkoli prej potrebujemo tak način prehranjevanja" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,64
2
Barbara Radojlovič je lastnica enega najbolj priljubljenih bistrojev v središču naše prestolnice. Nič posebnega, bi rekli, če ne bi ta bistro ponujal samo prehrane rastlinskega izvora, ki jo Slovenci šele začenjamo spoznavati. Največji zmoti? Ta hrana je predraga in nenasitna. Barbara v dveh kotičkih v Ljubljani dokazuje nasprotno.
Pod arkadami na ljubljanski tržnici se je pred dvema letoma odprl bistro z izključno rastlinsko prehrano, brez živil živalskega izvora. Ker je poznavanje takšnega načina prehranjevanja pri nas za zdaj še v povojih in o tem krožijo številne zmote, od tega, da takšna hrana ne nasiti, do tega, da je predraga, je priljubljenost Barbarelle Arkade Bistro prijetno presenečenje.
Barbara Radojlovič je bila z zasedenostjo miz pod arkadami celo tako zadovoljna, da je lani na Slovenski cesti odprla še Juicebar. A ne bo se ustavilo pri tem, pravi. "Ti dve lokaciji sta mi super, ker sta obe v centru, kjer imamo mešanico stalnih strank in turistov, ki zelo dobro poznajo našo ponudbo. Še vedno pa iščemo nove priložnosti, kakšno resno, a ne preveliko restavracijo."
Tako kot večina uspešnih zgodb se je tudi ta začela tako, da je Barbara zaradi lastnih prehranskih omejitev poiskala nove in boljše ideje za obroke.
Kakšni so bili začetki bistroja, ki ponuja izključno obroke rastlinskega izvora?
Ugotovila sem, da sem alergična na določena živila, predvsem na mlečne izdelke in gluten, mesa pa že od otroštva nisem jedla. Zato je bila logična poteza, da spremenim prehrano. Najprej sem poskusila s postom, pozneje pa sem se odločila za vegansko oziroma rastlinsko prehrano. Pod veganstvo sicer spada tudi procesirana hrana, ki je lahko polna sladkorjev in emulgatorjev, jaz pa sem se odločila za bolj zdrav način ekološkega rastlinskega prehranjevanja, angleško plant-based.
Ste imeli že prej kaj izkušenj glede priprave takšnih obrokov?
V tistem času, ko sem spreminjala način prehranjevanja, sem delala v marketingu in s pripravo hrane nisem imela še nobenih izkušenj, takrat na slovenskem trgu o rastlinski kulinariki ali filozofiji ni bilo še nobenih informacij, morda kakšni forumi, kjer so govorili tudi o tem, kako so si nekateri s prehrano pozdravili kakšno bolezen. Zato sem razmišljala: če daješ v svoje telo najboljše gorivo, bodo verjetno tudi neki rezultati. Po naravi sem taka, da nimam nobenih predsodkov, zato najprej poskusim na sebi, da vidim, kako je, in si potem ustvarim mnenje.
Rastlinska hrana me je hitro osvojila, poznalo se je predvsem na takojšnjem dobrem počutju, zato sem brez večjih težav z jedilnika črtala vsa predelana živila, veliko sladkorja, vse, kar je industrijsko pripravljeno, mlečne in živalske izdelke ter nekje v 95 odstotkih se te diete še danes držim.
Kulinaričnega predznanja nisem imela nobenega, na spletu in v tujini pa se je o tem ravno začelo govoriti. Nato sem v Londonu poiskala prvi tečaj, potem pa prek spleta in kulinaričnih knjig začela zbirati recepte in ustvarjati. Vse to sem predstavila svoji družbi in družini. Načeloma so to vsi pohvalili, zato me je še dodatno motiviralo, da sem začela iskati, kje bi se lahko o tem naučila še več. S partnerjem Simonom sva v tem času odprla podjetje in začela prodajati naprave za pripravo zdrave hrane in izdelke za zdravo življenje ter takrat se je zgodba Barbarelle pravzaprav začela.
Pozneje ste se še dodatno izobrazili na priznani akademiji.
Imam zelo lepe spomine z Akademije Matthew Kenney v ZDA, kjer smo se združili učenci iz različnih koncev sveta. Na akademiji sem dobila osnove in tehnično znanje, pozneje pa sem ustvarila svoj kulinarični stil in ga prilagodila glede na naše tržišče.
Danes v naših lokalih ponujamo to, kar sem si že od samega začetka želela in pogrešala v Ljubljani: nekaj zdravega in okusnega za pojesti, a da hkrati ni predrago. Visoka kulinarika mi je zelo všeč in mi je zelo blizu, a se mi zdi, da je Ljubljana mesto, ki potrebuje rastlinsko prehrano za vsak dan, ki si jo lahko tudi privoščiš.
Nekaterim se še vedno zdi dražje, kot so vajeni …
Mi izbiramo le najkakovostnejše sestavine, ne uporabljamo bele moke, belega sladkorja, ampak ekološka polnovredna žita, ekološka semena in oreščke, ekološka naravna sladila, rastlinska masla in olja ipd.
Kako je bila ta prehrana sprva sprejeta pri Slovencih?
Moram reči, da so jo ljudje za svojo sprejeli kar hitro, saj se je videlo, da je manjkalo takšne ponudbe. Smo pa tudi precej inovativni na tem področju, spremljamo trende iz tujine, jaz zelo rada potujem in obiskujem različne kulinarične tečaje in na tak način dobivam tudi navdih in ideje za ustvarjanje.
Tisti, ki spoznajo in preizkusijo ta način prehranjevanja, ga lahko hitro sprejmejo, še vedno pa je ogromno ljudi, ki se držijo svojih slabih prehranjevalnih navad, ki pa žal za zdravje in počutje niso vedno najboljše. Vse skupaj pa postopoma raste, širi se glas od ust do ust.
Poleg tega nas ne obiščejo samo tisti, ki se prehranjujejo izključno rastlinsko, ampak tudi tisti, ki jih zanima različna hrana; tudi športniki, nosečnice in ljudje, ki radi preizkusijo kaj novega. Če obiskuješ različne vrste restavracij, si želimo, da kdaj obiščeš tudi našo, saj ni nujno, da vsak dan ješ meso. In v tem nam je uspelo, takšne stranke imamo.
Kaj je pravzaprav čar te prehrane?
To je hrana, ki je sestavljena iz rastlinskih živil, temelji pa na različnih vrstah zelenjave, predvsem na zelenolistnati, gomoljni zelenjavi, na polnovrednih žitih, kot so kvinoja, polnovredni riž, amarant ... Tukaj so še različne vrste stročnic, recimo leča, čičerka, tudi ekološka soja. Uporabljajo se različna semena in oreščki, rastlinsko mleko, potem različne vrste sadja, uporaba naravnih sladil ... Recimo, da so to neke osnovne sestavine za oblikovanje jedi.
Izogibamo pa se vsem živilom živalskega izvora, se pravi, mlečnim izdelkom, jajcem, mesu in ribam. Čar te prehrane je ravno v tem, da gre za funkcionalna polnovredna živila, s katerimi nahranimo celice, ustvarimo bazično okolje v telesu, izboljšamo delovanje imunskega sistema, kar se posledično pozna na zdravju in boljšem počutju.
Še vedno pa nekateri mislijo, da se s tovrstno hrano ne moreš najesti ...
To ni čisto res. Je pa res, da je treba znotraj teh živil poiskati pravo ravnovesje, da zadostiš vsem potrebam. Ne smeš izpuščati ogljikovih hidratov, čeprav so zdaj moderne prav takšne diete, predvsem ženske moramo paziti na to, da ne stradamo telesa, saj to lahko vodi v nepravilno hormonsko delovanje, zato je pomembno uživanje vseh živil, tudi zdravih maščob, poudarek naj bo na beljakovinskih živilih ipd. Malo se je treba izobraziti, ampak s pravilnim kombiniranjem ne bo nihče ostal lačen.
Katere so največje zmote pri tem načinu prehranjevanja?
Morda to, da se ljudje prehitro odločajo za ta način prehranjevanja in pretiravajo. Mogoče je bolje najprej začeti z vegetarijanstvom in postopoma opuščati mlečne izdelke kot pa začeti zelo na hitro, zelo rigorozno, nato pa vse skupaj opustiti in se vrniti na stara pota.
To je proces in zahteva veliko znanja, odrekanj, zato moraš sam pri sebi zelo jasno vedeti, kaj je tvoja motivacija. Motivacijo pa moraš imeti. Zdravje vsekakor je motivacija, poleg tega še skrb za planet in živali. Če si brez teh motivov, je na takšni dieti zelo težko zdržati in morda potem niti ne vidiš pozitivnih učinkov. Morda moraš v življenju priti do neke stopnje, da se odločiš za takšno dieto.
Se kdo spreobrne in postane vegetarijanec ali vegan?
Se zgodi, da so sprva zelo skeptični, a mi delamo pri okusih in s tem je lahko vsaka jed odlična in okusna. Ne vem, ali smo koga ravno spreobrnili, vsekakor pa smo vplivali na ljudi in kakšni so mi tudi zaupali, da so spremenili svoj način prehranjevanja, kar mi je seveda v veliko veselje. Ljudem lahko pokažem neko smernico, potem pa je to vedno lastna odločitev.
Mislite, da gre le za trend ali je to prihodnost?
To je prihodnost, vsekakor. V prihodnjih letih se bo to samo še razvijalo. Če pred desetimi leti, ko sem jaz začela, sploh še niso vedeli, kaj to je ... Je pred kratkim Jamie Oliver napovedal, da je rastlinska prehrana prihodnosti. Zemlja in ljudje bolj kot kdajkoli prej potrebujemo tak način prehranjevanja. Jaz sem v tem že toliko časa, da sem si to resnično prisvojila in grem s tem naprej.
Kaj pa v trgovinah - ima Slovenija dovolj ponudbe za tak način prehranjevanja?
Zdaj ima in vidim, da se ponudba trgovinskih izdelkov vedno bolj širi. Kar se tiče trgovinskih rastlinskih izdelkov, smo v Sloveniji zelo zelo napredni.
Tudi ko pride do nakupa živil v trgovinah, marsikdo meni, da je tudi tam (pre)drago. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Odvisno, kako si želiš zapletati: če ješ zelo enostavno, na primer kombinacija polnovrednih žit in zelenjave, domača priprava hrane, kar je tudi najbolj zdravo, potem je lahko zelo poceni in malo se moraš znajti, spremljati ponudbe pri različnih dobaviteljih. Je pa lahko tudi drago, če kupuješ veliko trgovinskih izdelkov, izdelkov ekološkega certifikata, če imaš večjo družino, nimaš pravega znanja v kuhinji ipd.
Velikokrat opazim, da ljudje kupujejo zelo poceni "klasično hrano", potem pa veliko denarja zapravijo za alkohol, cigarete ipd. Na koncu smo glede zapravljenega denarja na istem (nasmeh).
Tako da si je treba postaviti prioritete: mogoče kupiš kakšno stvar manj, ker ti je pomembnejše zdravo prehranjevanje, saj je to najboljša investicija za zdravje v prihodnosti.
Kako dovzetni smo Slovenci glede osveščanja o zdravi prehrani?
Glede na to, da je Slovenija majhna, nič ne gre mimo nas in mislim, da kar veliko delamo glede tega, da smo osveščeni, seveda je še vedno veliko prostora za izboljšave. Vsi nekako vemo, kaj pomeni zdrav način prehranjevanja, ampak nas omejuje volja, družba ali cena.
Sploh starejšo generacijo je zelo težko prepričati, ker imajo že tako zakoreninjene prehranjevalne navade. Opažam pa v naših lokalih, da so mladi ljudje veliko bolj osveščeni, kar me neizmerno veseli in vsekakor je treba delati z mlado generacijo, ker je ta naša prihodnost. Zato bi rekla, da gre za pozitiven trend.
Ta trend je še posebej izrazit v tujini. Se prav zato za vaše mize tako radi usedejo tuji turisti?
Turisti zelo cenijo našo ponudbo in nam večkrat povedo, da je izjemno okusna in ugodna, glede na kakovost, ki jo ponujamo. Čeprav se morda komu v Sloveniji zdi, da je naša ponudba draga, vam povem, da so v tujini cene za podobne jedi še enkrat višje. Za takšno ponudbo ali pa morda še slabšo boste v tujini plačali veliko več.
V Barbarelli vso hrano pripravljamo resnično z ljubeznijo, vse jedi so pripravljene ročno, vse pripravljamo sami: namaze za sendviče, omake za zelenjavne sklede, prelive za solate, slane in sladke pite, nobene stvari ne kupimo že pripravljene, ampak sami naredimo vse. Sem štejemo tudi vse testo, kreme, smetane in prelive za torte, vse naredimo ročno in sami od začetka večinoma z ekološkimi sestavinami.
Zato lahko povem, da imamo s tem visoke stroške, tako s proizvodnjo kot s sestavinami. Tisti ljudje, ki rastlinsko hrano poznajo, to zelo cenijo in take pohvale nam pomenijo največ, ker to ni neka industrijska hrana, ampak je hrana, v katero je vloženega ogromno truda.
Ljubljana je v zadnjih letih dobila še več podobnih lokalov, bistrojev in kotičkov, ki imajo enak pogled na prehrano kot vi. Vas to veseli?
Konkurenca je vedno dobra, sploh če se postavijo dobri trendi, potem se vsi trudimo in izboljšujemo kakovost, in to je neka spodbudna motivacija. Je pa še vedno prostor za izboljšave in ljudi treba še bolj osveščati. Sama bom v prihodnosti še bolj delala glede osveščanja v smislu izobraževanj, knjig in ponudbe na trgu.
Mi imamo že od samega začetka cilj in željo pomagati ljudem na poti do boljšega zdravja. Zato že leta prirejamo kulinarične delavnice, izdali smo kulinarično knjigo in v centru odprli dva gostinska obrata z rastlinsko kulinarično ponudbo. Verjamemo, da je prihodnost prehranjevanja in hrane lahko še boljša, in bomo na tem področju še veliko delali.
Preberite še:
2