SiolNET. Sportal Zimski športi
0,92

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zmage slovenskih zimskih športnikov (olimpijske discipline) v svetovnem pokalu

V Sloveniji poteka boj znotraj zimskih športov

0,92

termometer

Slovenska zastava
Foto: Vid Ponikvar

Za Slovence še vedno velja, da smo narod zimskih športov. Uspehi naših športnikov in športnic potrjujejo, da je tako. Alpsko smučanje in smučarski skoki so tisti, ki za seboj potegnejo največjo množico. Med tema dvema disciplinama pa je rivalstvo in izjemno majhna razlika, če gledamo število zmag v svetovnem pokalu. Teh so slovenki športniki v štirih desetletjih osvojili 243.

Letos februarja je minilo natanko 40 let, odkar je Bojan Križaj še pod jugoslovansko zastavo prismučal do prve zmage v svetovnem pokalu. Ves narod je dvignil na noge in začel utirati zmagovalno pot naslednjim generacijam. Njegova smola je bila, da je vzporedno z njim tekmoval legendarni Ingemar Stenmark, ki se je lahko pohvalil s 86 zmagami v svetovnem pokalu. To sta dve več, kot so jih naši alpski smučarji in smučarke zbrali do danes.

Bojan Križaj je leta 1980 začel orati ledino in kot prvi Slovenec, sicer pod jugoslovansko zastavo, zmagal v svetovnem pokalu. Bojan Križaj je leta 1980 začel orati ledino in kot prvi Slovenec, sicer pod jugoslovansko zastavo, zmagal v svetovnem pokalu. Foto: Arhiv Elana Križaj je potegnil smučarski voz za seboj. Imena, kot so Boris Strel, Jure Franko (nikoli ni sicer zmagal v svetovnem pokalu), Rok Petrovič, Mateja Svet in Veronika Šarec, so bila tista, ki so skrbela, da je bilo alpsko smučanje v 80. letih prejšnjega stoletja v središču pozornosti. Prav zaradi vseh uspehov so nas prebivalci drugih držav nekdanje skupne Jugoslavije ves čas imeli za smučarski narod.

Peter Prevc Sportal Peter Prevc dobil potrdilo, ki ga je želel #video

Primož Ulaga osamljeni jezdec in takrat z največ zmagami v svetovnem pokalu

Primož Ulaga je bil dolgo časa v zimski družini športnik z največ zmagami - zbral jih je devet. Primož Ulaga je bil dolgo časa v zimski družini športnik z največ zmagami - zbral jih je devet. Foto: Vid Ponikvar Pred osamosvojitvijo Slovenije so se alpski smučarji in smučarske razveselili 23 zmag. Križaj in Svetova sta se osemkrat oziroma sedemkrat podpisala pod velik uspeh. Druga bi si zagotovo prismučala še kakšno več, če ne bi tako zgodaj postavila smuči v kot in končala kariere.

Pri smučarskih skokih, kar zadeva svetovni pokal, je bil v tistem obdobju osamljeni jezdec Primož Ulaga. Bil je edini, ki mu je uspelo stopiti na najvišjo stopničko odra za zmagovalce. Čeprav so alpski smučarji prevladovali, se je lahko pohvalil  s tem, da je športnik z največ zmagami v svetovnem pokalu. Devetkrat je na tekmece gledal z viška. Šele leta 1990 je dobil naslednika s Francijem Petkom, nato pa je sledil šestletni skakalni zmagovalni mrk v svetovnem pokalu, dokler ni na nebu zasijala zvezda pod imenom Primož Peterka.

Boštjan Kline Sportal Slovenski smučarji pred ostro prelomnico Planica Sportal Odločitev je padla: prestavljeno SP v poletih v Planici bo decembra

Generacija vražjih Slovenk in Jureta Koširja

Špela Pretnar je v svetovnem pokalu nanizala šest zmag. Špela Pretnar je v svetovnem pokalu nanizala šest zmag. Foto: Getty Images Medtem so alpski smučarji nadaljevali po ustaljenih smernicah, le imena so se zamenjala. Prišla je generacija Jureta Koširja in vražjih Slovenk - Nataše Bokal, Katje Koren, Alenke Dovžan, Urške Hrovat in Špele Pretnar. Eno zmago je dosegel še Andrej Miklavc in pred začetkom vladavine Peterke je bilo razmerje zmag med alpskimi smučarji in skakalci kar 32:10.

Prav v letu, ko je Peterka zagnal kolesje, si je prvo zmago pritekla in pristreljala biatlonka Andreja Grašič, ki se zdaj piše Koblar - 15. januarja je bila najhitrejša na razdalji 15 kilometrov v Ridnaunu v Italiji. Prav Andreja je do zdaj edina Slovenka, ki je zmagala na tekmi svetovnega pokala, to ji je uspelo trikrat. Za naslednjo biatlonsko zmago je bilo treba počakati na Janeza Mariča, ki mu je to uspelo leta 2003, za njim pa je nastala luknja vse do prihoda Jakova Faka, ki je v slovenske vrste presedlal iz sosednje Hrvaške. Med letoma 2012 in 2015 je zmagal šestkrat.

Ilka Štuhec Sportal Ilkin izolacijski umik za iskanje nove poti

Primož Peterka: moravški orel poletel do zgodovinskega dosežka

Vse v znamenju moravškega orla Primoža Peterke. Edini Slovenec, ki je dvakrat osvojil veliki kristalni globus. Vse v znamenju moravškega orla Primoža Peterke. Edini Slovenec, ki je dvakrat osvojil veliki kristalni globus. Vrnimo se k Peterki, ki je v Sloveniji sprožil veliko evforijo. Moravški orel, kot so ga klicali, je sredi meke smučarskih skokov, v Zakopanah, pri vsega 16 letih skočil do prve zmage. A v tisti sezoni še ni pokoril vseh tekmecev v skupnem seštevku svetovnega pokala. To mu je uspelo v naslednjih dveh, ko je nanizal enajst zmag in pred množico gledalcev v Planici dvakrat visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus. Povrhu vsega je osvojil še prestižno novoletno turnejo.

Ker s takratnim šampionom niso znali delati, kot bi morali, oziroma niso imeli takšnih izkušenj, se je zgodil padec. Primožu je v nadaljevanju kariere sicer še uspelo dvakrat zmagati, vendar poti do šampionskih časov ni več našel. S 15 zmagami v svetovnem pokalu je postal največji med vsemi v zimskem športu.

Primož je pustil pečat in še zdaj je edini iz celotne zimske družine, ki je dvakrat osvojil svetovni pokal.

Ana Bucik Sportal Zaradi italijanske tragedije je še bolj previdna

Dejan Košir tlakoval pot med deskarji na snegu, Žan Košir prvi do globusa

Dejan Košir je osvojil mali kristalni globus v posebni razvrstitvi paralelnih veleslalomov. Dejan Košir je osvojil mali kristalni globus v posebni razvrstitvi paralelnih veleslalomov. Foto: Reuters Peterka je bil osamljeni jezdec, zato tehtnice zmag med smučarji in skakalci ni mogel nagniti na stran svojega športa. V zmagovalnih dveh letih je nekoliko približal svoj šport, a so ob koncu 90. let prejšnjega stoletja zablesteli Hrovatova, Pretnarjeva, Košir, pridružili pa so se še Mojca Suhadolc, Mitja Kunc in Matjaž Vrhovnik. Ob prehodu v novo tisočletje je bilo tako spet 20 zmag razlike v korist alpskih smučarjev.

V času uspehov Peterke je ledino začel orati deskar Dejan Košir. Kreischberg bo za vedno z zlatimi črkami zapisan v slovenskem deskanju. 18. januarja 1997 mu je uspel velik podvig. V bogati karieri je nanizal kar enajst zmag in tako na široko odprl avtocesto svojim naslednikom v deskanju med vratnicami.

Žan Košir je veliki kristalni globus osvojil v sezoni 2014/15. Žan Košir je veliki kristalni globus osvojil v sezoni 2014/15. Foto: Sportida Rok Flander je bil naslednji v vrsti, ki je konkurenco pokoril na štirih tekmah, nato pa so Žan Košir (5), Rok Marguč (1) in Tim Mastnak (3) nanizali še devet zmag. Košir pa je tisti, ki je kot prvi Slovenec osvojil veliki kristalni globus. Velikega uspeha se je veselil v sezoni 2014/15. Če dodamo še zmage Matevža Petka (4), Tadeja Valentana (1) in Marka Grilca (1), ki so zmagali kot deskarji na snegu v disciplini big air, je deskarska družina danes pri 30 zmagah.

Timi Zajc Sportal Negotovost v slovenskih skokih

Nova zvezda na nebu postala Tina Maze

Andrea Massi in Tina Maze sta pisca velikega poglavja slovenske zgodovine športa. Andrea Massi in Tina Maze sta pisca velikega poglavja slovenske zgodovine športa. Foto: Bobo Po Peterki je Slovenija kot novo zvezdo začela častiti Tino Maze. Mlada Črnjanka je prvenec v svetovnem pokalu dosegla na odprtju sezone 2002/03 v Söldnu, kjer je pokazala veleslalomsko mojstrovino. Celotno breme alpskega smučanja je padlo na ramena takratne 19-letnice. V sezoni 2004/05 je nanizala štiri zmage, nato pa nekaj časa ni našla takšnega ritma, kot je želela. Dosegala je zmage, a so bile te redke oziroma ne tako pogosto, kot je pričakovala.

Vse do konca kariere - uradni je bil sicer leta 2017 v domačem Mariboru - je bila tisto slovensko železo, ki je prinašalo zmago. Le Andreju Jermanu je med tem dvakrat uspelo zmagati, in sicer na smukih.

Tinina zgodba pa je postala šampionska, ko je prišel "princ na belem konju". Z zdajšnjim partnerjem Andreo Massijem sta spisala najlepše trenutke slovenskega alpskega smučanja. Korošica je bila strah in trepet vseh v svetovnem pokalu. Med letoma 2012 in 2015 je nanizala 15 od skupno 26 zmag v svetovnem pokalu. V sezoni 2012/13, v kateri je osvojila rekordnih 2.414 točk, je visoko v zrak dvignila tudi veliki kristalni globus za zmagovalko svetovnega pokala (ob tem še mali kristalni globus v razvrstitvi v veleslalomu, superveleslalomu in kombinaciji, medtem ko je bila v slalomu in smuku druga) ter tako med slovenskimi zimskimi predstavniki nasledila Peterko.

Da ne govorimo o tem, kakšne uspehe je dosegala na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Na največjih tekmovanjih je osvojila kar šest zlatih in sedem srebrnih medalj.

Štefan Hadalin Sportal V domači "kletki" iz dobe pred koronavirusom

Petra Majdič: športnica, ki je garala in žela uspehe

Petra Majdič - velika borka in prva dama slovenskih smučarskih tekov Petra Majdič - velika borka in prva dama slovenskih smučarskih tekov Foto: Reuters Preden se je vse začelo vrteti okoli Tine Maze, pa je eksplodirala smučarska tekačica Petra Majdič. Marca 2006 je pritekla Sloveniji premierno zmago v smučarskih tekih. V bogati karieri je nanizala častitljivih 24 zmag. Ob njenem zmagovitem pohodu so se teki leta 2011 približali skakalcem na vsega tri zmage zaostanka, medtem ko je prednost alpskih smučarjev pred skakalci znašala že skoraj trideset zmag.

Majdičeva, ki je s poškodovanimi rebri na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 z osvojeno bronasto medaljo spisala prav posebno poglavje v športni zgodovini, je zadnjo zmago v svetovnem pokalu dosegla leta 2011.

Meta Hrovat Sportal Če ne bi bilo koronavirusa, bi pokazale še marsikaj

Prišel je Goran Janus in začel se je razcvet slovenskih skokov

Ko je prišel Goran Janus, je Robert Kranjec mlajšim pokazal, kako se zmaguje v svetovnem pokalu ... Ko je prišel Goran Janus, je Robert Kranjec mlajšim pokazal, kako se zmaguje v svetovnem pokalu ... Foto: Žiga Zupan/Sportida In v tem letu je slovenska članska skakalna reprezentanca pozdravila novega prvega moža med trenerji. Goran Janus je prevzel dirigentsko palico od Matjaža Zupana. Takrat se je začel preporod slovenskih skakalcev, ki lep čas niso imeli razloga za zadovoljstvo v svetovnem pokalu. Prvi  je bil Robert Kranjec, ki je prekinil triletni post slovenskih skakalcev brez zmage (Rok Urbanc je zmagal v Zakopanah, pred tem je do zmage na tretji postojanki novoletne turneje v Innsbrucku skočil še Peter Žonta). A to ni bila prva zmaga za Kranjca, zmagal je namreč že prej v Kuusamu leta 2005.

Leteči Kranjec je dominiral na letalnicah in med drugim leta 2012 v Vikersundu poletel do zlate medalje v poletih. Po njegovih štirih zmagah v svetovnem pokalu - skupno je imel sedem posamičnih in osem ekipnih - so se začeli dvigovati tudi drugi. Najprej za kratek čas Jaka Hvala, na letalnicah je zablestel tudi Jurij Tepeš, nato pa smo dočakali obdobje Petra Prevca.

Johanna Schnarf Sportal Smučarski razred upokojencev se polni

Peter Prevc jim je dve leti dihal za ovratnik, sledila pa je eksplozija v slogu Tine Maze

... nato je sledila eksplozija Petra Prevca. ... nato je sledila eksplozija Petra Prevca. Foto: Sportida Lep čas so ga reprezentančni kolegi na čelu z Janusom zbadali, kdaj bo vendarle stopil na zmagovalni oder, kaj šele zmagal. Skakalec iz Dolenje vasi je na osebni mejnik moral počakati do leta 2014 na letalnici na Kulmu, kjer je pred avstrijskim avditorijem poslušal Zdravljico. Tako v sezoni 2013/14 kakor tudi v sezoni 2014/15 je osvojil drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Še posebej dramatična je bila druga, v kateri sta imela s Severinom Freundom enako število točk, a je glavna nagrada pripadla Nemcu, ki je imel v tisti zimi več zmag.

Je pa zato Peter tako kot Tina Maze spisal posebno poglavje v sezoni, ki je sledila. Svoj dizel je ogrel na prave obrate v Nižnem Tagilu 13. decembra 2015, nato pa so ga tekmeci le nemočno spremljali in iskali načine, kako bi ga sklatili iz zraka. Najstarejši od bratov Prevc je ob pohodu do velikega kristalnega globusa osvojil še novoletno turnejo, postal zlat na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu in tako kot Tina osvojil rekordno število točk v eni zimi (2.303). Obe znamki sta še vedno mejnika za prihodnje generacije.

V tem obdobju so slovenski skakalci praktično povsem ujeli predstavnike alpskega smučanja in se jim približali na vsega dve zmagi zaostanka (75:77). Ob Petrovih zmagah so v skupno malho padle še zmage na ekipnih tekmah. Kar devetkrat so slovenski orli pod Janusovo taktirko skočili do prvega mesta.

Meta Hrovat Sportal Glavobol ob smučarskih računih

Nasmejani Filip Flisar imel predhodnico, v alpskem smučanju je zaživela Ilka Štuhec

Neuničljiva Ilka Štuhec je kljub poškodbam, ki so jo pestile, kazala izjemne predstave v hitrih disciplinah. Neuničljiva Ilka Štuhec je kljub poškodbam, ki so jo pestile, kazala izjemne predstave v hitrih disciplinah. Foto: Sportida Prvo zmago v smučarskem krosu smo dosegli leta 2003, ko je bila v Saas-Feeju v Švici najhitrejša Saša Farič - zmagala je še pet let pozneje -, a z svojo drzno vožnjo in videzom je navduševal predvsem Mariborčan Filip Flisar. Leta 2012 je v žep pospravil štiri zmage, leta 2016 še tri in skupaj s Faričevo smučarski kros, ki je olimpijska disciplina, postavil na slovenski zemljevid.

Po smučarskem slovesu Tine Maze je v ospredje v hitrih disciplinah stopila Ilka Štuhec. Med letoma 2016 in 2018 je dobesedno pridivjala do devetih zmag v svetovnem pokalu. V sezoni 2016/17 je osvojila mali kristalni globus v smuku, sicer pa v letih 2017 in 2019 postala tudi svetovna prvakinja v smuku.

V dozdajšnjem poteku kariere je imela tudi ogromno smole. Kolena so večkrat klecnila in morala je na operacijsko mizo ter nato na dolgotrajne rehabilitacije, med drugim je bila potrebna rekonstrukcija kolenskih križnih vezi. S trmo se je vsakič vrnila med najboljše in še vedno ni rekla zadnje besede.

Petra Vlhova in Livio Magoni Sportal Spodletel smučarski poskus "sovražnega prevzema"

Post prekinil Žan Kranjec, Prevc z največ zmagami med vsemi v zimskih športih

Žan Kranjec ima dve zmagi v svetovnem pokalu - obe v veleslalomu. Žan Kranjec ima dve zmagi v svetovnem pokalu - obe v veleslalomu. Foto: Sportida Smo pa po odhodu Tine Maze občutili primanjkljaj zmagovalnih dosežkov v tehničnih disciplinah. Treba je bilo počakati na razcvet Žana Kranjca. Zadnja moška zmaga v hitrih disciplinah sega v leto 2017, ko je v Kvitfjellu zmagal Boštjan Kline. Zadnja v tehničnih disciplinah je bila stara kar 18 let - Kunc je bil zmagovalec slaloma v Južni Koreji. Kranjec je v Sallabachu ob koncu leta 2018 premagal vse vrhunske veleslalomiste na čelu z Marcelom Hirscherjem.

Drugič se je na najvišjo stopničko odra za zmagovalce povzpel v zadnji sezoni na tradicionalnem veleslalomu v Adelbodnu in število zmag alpskih smučarjev dvignil na 84. Skakalci so imeli v predčasno končani zimi v Petru Prevcu edinega zmagovalca. (Peter je po številu zmag med vsemi zimskimi športniki na prvem mestu. Če 23 posamičnim dodamo še deset ekipnih zmag, je pri številki 33, kar je daleč največ med vsemi.) Skakalci so zdaj pri številki 81 - v zgodovini sta zmagi dosegli tudi skakalki. Špela Rogelj je bila prva leta 2014, ko se ji je nasmeh na obrazu razširil v Lillehammerju. Njena naslednica je bila Maja Vtič, ki je uspeh kariere dosegla leta 2016 na domačem Ljubnem. 

V moški konkurenci smo mislili, da smo z Domnom Prevcem dobili Petrovega naslednika, vendar se je po štirih zmagah v sezoni 2016/17 nekoliko zaustavilo. Zdaj je pri petih zmagah, a je star šele 20 let, tako da bo priložnosti še dovolj. Enako velja za Timija Zajca, ki je ob Anžetu Semeniču v zadnjih letih skočil do zmage.

Peter Prevc Sportal Skakalci ujeli zadnji vlak

Anamarija Lampič začela pisati novo poglavje v smučarskem teku

Rojeva se nova zvezda v smučarskih tekih, ki sliši na ime Anamarija Lampič. Rojeva se nova zvezda v smučarskih tekih, ki sliši na ime Anamarija Lampič. Foto: Gulliver/Getty Images V zadnji sezoni, ki se je zaradi pandemije koronavirusa predčasno končala, pa je imela največ prvih mest med vsemi slovenskimi zimskimi športniki smučarska tekačica Anamarija Lampič. Začela je pisati novo poglavje v šprintih, v katerih sta v preteklosti blesteli tudi Vesna Fabjan (dve zmagi v svetovnem pokalu) in Katja Višnar. Vedno nasmejana Lampičeva je zdaj pri številki tri.

Ob pogledu na zgornjo animacijo lahko vidimo, da imajo alpski smučarji vse od leta 1980, ko se je s Križajem začela zmagovalna miselnost, prevlado, a jim smučarski skakalci dihajo za ovratnik (81:84). Zanimivo bo spremljati, kako se bo boj za prevlado v zimski družini nadaljeval v prihodnji zimi.

Tina Weirather Sportal Iz karantene v smučarsko slovo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin