Petek, 27. 3. 2020, 10.56
4 leta, 7 mesecev
Slovenski smučarji pred ostro prelomnico
Dvomov o nadaljnjem statusu glavnih tehničnih trenerjev v slovenskem smučanju, torej Klemna Berganta in Janeza Slivnika, praktično ni. Tudi tabor Ilke Štuhec se ne bo spreminjal. Večjo uganko pa predstavlja nadaljnja usoda moške ekipe za hitri disciplini.
Tudi pri alpskem delu Smučarske zveze Slovenije delo te dni poteka na daljavo. Tradicionalnega pomladnega sestankovanja zbora in odbora v kratkem še ne gre pričakovati. Najprej bodo na potezi odgovorni trenerji, ki morajo pripraviti poročila, skupaj z vodjo panoge Miho Verdnikom, ki ima te dni največ dela, pa v danih finančnih okvirih pripraviti tudi delovne načrte za novo pripravljalno obdobje in sezono 2020/21.
A čeprav o sestavah ekip in trenerskih štabov pri SZS še ne morejo govoriti, je javna skrivnost, da bosta glavni trener ženske reprezentance Janez Slivnik in vodja moške tehnične ekipe Klemen Bergant ostala na položaju. Prvi bo vstopil v drugo sezono po vrnitvi, drugi že v sedmo.
Trši oreh, s katerim se bodo spopadli vodilni možje slovenskega smučanja, pa je moška ekipa za hitri disciplini, kjer so sicer že pozimi aktivirali pogodbeno možnost prekinitve pogodb s celotnim trenerskim štabom, a je večje vprašanje, kako upravičiti visoke denarne zneske, predvsem pa, kako jih zagotoviti.
Boštjan Kline ni izpolnil kriterijev za uvrstitev v reprezentanco.
Ob tem se velja dotakniti tudi vprašanja reprezentantov. Temeljni rezultatski kriterij za uvrstitev v reprezentanco so v osnovnih disciplinah (uvrstitev do 30. mesta na WCSL) poleg Ilke Štuhec, ki vztraja pri samostojni ekipi, v kateri ne bo sprememb, izpolnili še Žan Kranjec, Štefan Hadalin, Miha Hrobat, Meta Hrovat, Tina Robnik in Ana Bucik, za Martina Čatra in Marušo Ferk pa bi bila lahko rešilna bilka kombinacija (do 15. mesta na WCSL). Pod pragom torej ostajata Klemen Kosi in Boštjan Kline.
Nadaljnje delovanje smučarskih reprezentance, oblika ekipe za hitri disciplini, koncept priprav in tudi možnost priključevanja smučarjev brez statusa ob predhodnem samoprispevku pa bodo močno odvisni od finančne kondicije SZS. Njen alpski del po najzajetnejšem proračunu v novejši zgodovini čakajo zahtevnejši časi. Tako je vodja panoge Verdnik, ki je z garaškim delom v zadnjih letih s sodelavci konsolidiral delovanje panoge, že potožil, da bo odpoved pokala Vitranc pomenila udarec v višini 300 tisoč evrov in da se pojavlja vprašanje (ne)likvidnosti, ob tem pa se zaveda realnega scenarija, po katerem bo zdravstveni krizi sledila gospodarska recesija.
3